Nekateri prehranski strokovnjaki menijo, da se je pri boju z odvečnimi kilogrami bolje zanašati na notranje signale lakote in sitosti kot pa na zunanje signale, ki sprožijo apetit. Lestvica lakote se pogosto uporablja takrat, kadar želimo vnovič najti stik s svojimi prirojenimi občutki za lakoto in sitost. Izberemo si lestvico s števili od 0 do 10 in zapišemo, kaj za nas pomeni vsako izmed števil. Najprej pa se moramo seznaniti s tem, kako se naše telo sploh sporazumeva z nami. Kdaj sem po svojem mnenju nazadnje občutil lakoto? Kje sem jo občutil? Kaj pa sitost? Vse to si zapišemo, potem pa se lahko lotimo vsake številke posebej. 0 naj pomeni 'grozovito' lakoto, 10 pa sitost po, recimo, velikonočni večerji. Tako lahko npr. 2 pomeni lakoto, pri kateri se ne moremo več zbrati in lahko mislimo le še na hrano, 8 pa sitost, pri kateri občutimo tiščanje v želodcu in si želimo, da bi že zdavnaj nehali jesti. Torej je naša zelena luč od 1 do 4, rumena od 5 do 7 in rdeča pri 8.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
prehranski prehranski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
strokovnjaki strokovnjak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
menijo meniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
boju boj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
odvečnimi odvečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
kilogrami kilogram samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
bolje dobro splošni prislov; primernik
zanašati zanašati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
na na predlog; tožilnik
notranje notranji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
signale signal samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
lakote lakota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
sitosti sitost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
pa pa priredni veznik
na na predlog; tožilnik
zunanje zunanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
signale signal samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
sprožijo sprožiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
apetit apetit samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Lestvica lestvica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
lakote lakota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
uporablja uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
kadar kadar podredni veznik
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vnovič vnovič splošni prislov; nedoločena stopnja
najti najti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
stik stik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; moški spol, množina, orodnik
prirojenimi prirojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
občutki občutek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
za za predlog; tožilnik
lakoto lakota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
sitost sitost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Izberemo izbrati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
lestvico lestvica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
s z predlog; orodnik
števili število samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
od od predlog; rodilnik
0 0 glavni števnik; arabski zapis
do do predlog; rodilnik
10 10 glavni števnik; arabski zapis
in in priredni veznik
zapišemo zapisati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
vsako vsak celostni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
izmed izmed predlog; rodilnik
števil število samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Najprej najprej splošni prislov; presežnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
seznaniti seznaniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
telo telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
sploh sploh členek
sporazumeva sporazumevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
nami jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, orodnik
Kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
po po predlog; mestnik
svojem svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
mnenju mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
nazadnje nazadnje splošni prislov; nedoločena stopnja
občutil občutiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
lakoto lakota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
občutil občutiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
sitost sitost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
zapišemo zapisati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
lotimo lotiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vsake vsak celostni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
številke številka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
0 0 glavni števnik; arabski zapis
naj naj členek
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
grozovito grozovito splošni prislov; nedoločena stopnja
lakoto lakota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
10 10 glavni števnik; arabski zapis
pa pa priredni veznik
sitost sitost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
recimo reči glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
velikonočni velikonočen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
večerji večerja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
npr. npr. okrajšava
2 2 glavni števnik; arabski zapis
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
lakoto lakota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pri pri predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
moremo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
več več splošni prislov; primernik
zbrati zbrati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
mislimo misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
le le členek
še še členek
na na predlog; tožilnik
hrano hrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
8 8 glavni števnik; arabski zapis
pa pa priredni veznik
sitost sitost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
občutimo občutiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tiščanje tiščanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
želodcu želodec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
že že členek
zdavnaj zdavnaj splošni prislov; nedoločena stopnja
nehali nehati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
jesti jesti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
zelena zelen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
luč luč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
1 1 glavni števnik; arabski zapis
do do predlog; rodilnik
4 4 glavni števnik; arabski zapis
rumena rumen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
5 5 glavni števnik; arabski zapis
do do predlog; rodilnik
7 7 glavni števnik; arabski zapis
in in priredni veznik
rdeča rdeč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
8 8 glavni števnik; arabski zapis
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Revije
naslov: Lepota
avtor: neznani novinar