Toda največji korejski tabu je preteklost – korejska vojna, razpad Koreje, ločenost, Severna Koreja. Rdeča nit največjih in obenem tudi najbolj briljantnih korejskih spektaklov so prav napeti, mučni, travmatični, tabuizirani odnosi med obema Korejama. Kot rečeno, v filmu Shiri skušajo severnokorejski agenti s terorističnimi atentati povzročiti novo vojno med obema Korejama, ki bi pripeljala do reunifikacije, do nove Koreje. Nekaj podobnega ima v Tajfunu (Taepung, 2005, Kyung-Taek Kwak), najdražjem korejskem filmu (15 milijonov dolarjev), v mislih fanatični severnokorejski pirat (Dong-Kun Jang), ki skuša z masivnim terorističnim napadom udariti obe Koreji. Epos Brata v vojni, ki ga je posnel Je-Gyu Kang, režiser hitov Shiri in Postelja Gingko, sicer malce potegne na Reševanje vojaka Ryana, toda le po spektakularnosti vojne klavnice – če hočete dobiti občutek, za kaj gre, potem si morate Reševanje vojaka Ryana predstavljati v času ameriške državljanske vojne, ko sta se udarila Sever in Jug. Tudi v Bratih se udarita Sever in Jug, Severna in Južna Koreja, le da Korejce – brate – loči ideologija. Brata, čistilec čevljev Jin-Tae (Dong-Gun Jang) in naivni, najstniški Jin-Seok (Bin Won), ki ju leta 1950 tako rekoč prisilno mobilizirajo in pošljejo na fronto, v moraste, kaotične rove, med bajonete in metalce ognja, najprej le nemočno gledata, kako granate cefrajo njune tovariše in kako se nekaterim od stresa zmeša, potem pa Jin-Tae sklene, da si bo z nevarnimi, samomorilskimi misijami pridobil vojne medalje, s pomočjo katerih bo mlajšega brata spravil domov, toda po vsaki misiji se le še bolj zmrači, bolje rečeno – družinske vrednote in reševanje mlajšega brata zlagoma postanejo le izgovor za njegovo sadistično, cinično, apokaliptično pobijanje drugih, komunističnih bratov. Film Brata v vojni – ki sta ga očitno navdihnila dva filma Kwon-Taeka Ima, Chakko (Jagko, 1980), v katerem se med