ti ojača srce in otrdi kolena, ki jih boš potreboval še za padanje na njih, ko te bodo tepli in bičali od zadaj, da s svojim gledališčem ne širiš slovenske besede po svetu. Betontanc je eno takšno ščene, Prežihovega Voranca rodu. Gledališče ga ne mara, ker ne plešemo. Ples nas ne mara, ker ne plešemo. Slovenskega cirkusa, razen politike, nimamo, pa nismo politiki, ker so naši honorarji pljunek v morje proti njihovim, Andres Valdes nismo, ker včasih tudi kakšno rečemo. Smo vse in hkrati nič, pa se ti zdaj znajdi. Kot en takšen trop čudnih stvorov z dolgimi izrastki in zelenimi ušesi, ki bo požrl tole našo Potemkinovo vas. Ste enostavno ‘prenaporni’ za Slovence, smo Slovenci premajhni ali preneumni? Ne podcenjujem svojih korenin. Podcenjujem svojo nespretnost, da morda nisem nikoli znal dovolj dobro razložiti Slovencem, kaj počnemo. Vem, da delamo dobre predstave, o njih hvaliti se in zidati teoretične spomenike pa mi je bilo od nekdaj tuje, zato sem molčal, ko bi moral kričati in kričal, ko bi moral kakšno pametno urezat. Ta nikoli odrasla poza. Prepozno za popravek