Suho vino: da je vino debelo, pri nas ne rečemo, čeprav Francozi znajo uporabiti enak izraz. Suho vino seveda ne more biti, zato se zdi, da so prva vina brez sladkorja delovala prazno in tanko, torej tudi suho. Nepovreti sladkor še kako vpliva na zaznavo »polnosti«, čeprav enologi dobro ločimo suhi ekstrakt od skupnega (ki zajame tudi sladkor). Tako tudi polsuho (še manj sladkorja?) ali polsladko vino ne more biti. Naučena lestvica je posledica ustnega izročila. Tudi suhi jagodni izbor ne pomeni, da vino ne vsebuje sladkorja, ampak da so bile jagode tako prezrele, da so vsebovale le malo vode. Zakaj bi bile potem suhe? Mirno vino: res, vino je mirno, če ni peneče. Odsotnost CO2 zagotovi mirnost. Po tej logiki bi penečim se vinom lahko rekli kar nemirna vina, saj se resnici na ljubo le malo penijo. Vino vre: ta je še bolj bosa, saj si vinarji prizadevajo, da bi nadzorovali temperaturo vrenja nekje med 12 in 20 stopinjami Celzija, le pri rdečinah se gre za krajši čas čez 30 stopinj Celzija. Pri tako visokih temperaturah obstaja nevarnost, da se vrenje predčasno ustavi. In potem gre vse narobe. Živahno vino: seveda je tudi mirno vino lahko bolj »dinamično«, če je dovolj sveže in s kislino, ki je zaznavna, a ni napadalna. Agresivno vino: ponavadi iz nezrelega grozdja in z izstopajočo kislino ter trdimi tanini. Rezko vino: običajno mlado vino z obilico svežine in kislinsko podporo. Pojem nima negativnih pomenov. Utrujeno vino: pojavi se zaznava »ubitosti«, neharmoničnosti. Takšna so vina takoj po stekleničenju ali po dolgem potovanju. Takrat tudi rečemo, da takšno vino »slabo potuje«. Starikavo vino: ponavadi to pomeni, da je oksidirano, brez svežine in s previsoko barvo. Ostro vino: tako bodo Francozi rekli vinu s povišanimi hlapnimi kislinami, ki ima še nekaj ogljikovega dioksida kot posledico razgradnje. Dušan Brejc