minut. Kljub temu da so jo razglasili za klinično mrtvo, so jo oživljali in prepeljali v bolnišnico. Popolnoma si je opomogla čez pet mesecev. Tudi nekaj majhnih otrok je doživelo podobno usodo. Neki devetletni deček je hodil po napol zamrznjenem jezeru, led se je vdrl in dečka je potegnilo podenj. V vodi je ostal štirideset minut. Ko so ga rešili, mu niso več zatipali pulza, tudi dihal ni, polt je imel zelenkasto modro, telesna temperatura pa je bila 24 stopinj. Po dveh dneh v bolnišnici, kjer je bil priključen na respirator, se je zavedel in začel govoriti. Domov so ga odpustili po osmih dneh. Imel je srečo, saj možgani niso bili poškodovani. Otroci imajo tako srečo večkrat kakor odrasli, saj se njihovo telo, ker je tako majhno, ohladi zelo hitro, s tem pa se zmanjša potreba po kisiku in otrok lebdi v stanju navidezne smrti. Kadar se koža ohladi do nič stopinj, se lahko zaradi zmrzovanja tkiva pojavijo ozebline, največkrat na nogah in rokah pa tudi na ušesih in nosu. Koža postane belkasta, podobna je vosku, človek ne občuti ničesar več. Ko se to mesto segreje, postane koža rdečkasta in se čez čas odlušči. Pri težjih ozeblinah postane koža pri ogrevanju vijoličasta in se napne. Pri najbolj hudi obliki ozeblin pa zmrznejo tudi globoka tkiva, kot so mišice in kite pa tudi kosti. Za ozdravitev je včasih potrebna amputacija. Izjemno hude ozebline je dobil Beck Weathres, član nesrečne ekspedicije na Mount Everest maja