Ko sva z Julie zapeljala pred mojo hišo, sta bila tu že parkirana dva avtomobila. Srednje velik avto mi je nepoznan, rdeči camaro pa je last Paula Rourka. Na zgornji stopnici verande je sedela bosa mlada ženska in migala s prsti na nogah. Po nekaj trenutkih negotovosti sem v njej prepoznal drugo gospo R. Julie si jo je pozorno ogledala, potem pa me obtožujoče ošinila s pogledom. Vsaj mislim, da je bil njen pogled za temnimi očali tak. “Nehaj,” sem ji rekel. “Takole boš hitro staknila še eno podpluto oko.”