V Sloveniji nimamo podobne tribune, kjer bi se v ustvarjalnem dialogu srečevale naše politične in poslovne elite okoli temeljnih vprašanj slovenskega razvoja. Slovenija se je namreč znašla pred zidom pomembnih konkretnih odločitev, ki bodo dolgoročno usodno vplivale na nadaljnji razvoj države. In zanje potrebuje najprej temeljni konsenz političnih in poslovnih elit in na koncu tudi vsega prebivalstva. Vključitev v EU in NATO ter razprava o nacionalnih ekonomskih interesih glede razvoja slovenskega gospodarstva sta razkrili pomembne razlike med politično in poslovno elito. Politična elita daje prednost brezpogojni vojaški vključitvi v NATO in kasneje političnemu vstopu v EU. Tem političnim ciljem so podrejeni ekonomski interesi države in podjetij. Nasprotno poslovne elite postavljajo v ospredje poslovne in širše javne ekonomske interese. Temu sledi večinsko zavzemanje za EU in po nekaterih anketnih podatkih se manj kot polovica menedžerjev ogreva za NATO. Vsi skupaj želijo konkurenčno in inovativno gospodarstvo, politično stabilnost in varnost. Toda razlikujejo se pri pogledih, kako to doseči. Poslovne elite prisegajo na sposobnost vključevanja nacionalnega gospodarstva, ki temelji na poslovni uspešnosti domačih podjetij. Politične elite se ogrevajo za multilateralne politične institucije in so bolj naklonjene mednarodni poslovni korporativni mreži. V resnici je za obe strani ključna alternativa ekonomsko dohitevanje razvitejših ali dolgoročna regionalna politična podrejenost. Rešitev te razvojne dileme je odvisna od sposobnosti Slovenije, da bo razvila učinkovit podjetniški sektor, ki je ključen za enakopravnejše nacionalno vključevanje v globalne politične in vojaške zveze.