Da pretiravam s pomenom te zadeve? Gotovo so gospodarska in socialna vprašanja za množice državljanov in za državo kot celoto mnogo pomembnejša, lahko celo usodna toda gospodarska in vsakršna eksistenca vsake državne in družbene skupnosti mora vendarle temeljiti na nekem temeljnem konsenzu tudi glede skupnih duhovnih, nematerialnih vrednot. In laičnost države, njenega šolstva itd. je ena od njih, čeprav katoliška cerkev v svojih, njej sami škodljivih poskusih uveljavljanja svojega »vrednotnega monopolizma« tega ne priznava. Zlasti ne priznava (in pri tem zaslepljuje sama sebe, svoje vernike in tudi druge, kolikor ji to uspeva), da je Slovenija glede na vse specifičnosti svoje zgodovinske poti, ki jo je do danes prehodila pač država oziroma nacija, kjer se je laičnost države ter njena ločenost od cerkve (nasploh) ali Cerkve (konkretno katoliške) tako v splošni zavesti kot (posledično) v ustavni ureditvi močneje izrazila kot v večini obkrožajočih nas srednjeevropskih in drugih držav. Kar naprej nam glede tega vsiljujejo primerjave z Avstrijo, Italijo, Češko, Madžarsko, Hrvaško itd. zamolčijo pa (zlasti svojim vernikom, v Družini itd.), da se moramo mi, glede na svojo ustavno ureditev, tu prej zgledovati po Franciji, Nizozemski in ZDA kot državah z močneje izraženo ločenostjo cerkve in države, v ureditvi šolstva pa morda tudi po zgledih iz nekaterih severnonemških dežel, ne pa, vsaj ne izključno in v tolikšni meri, po zgoraj navedenih izrazito katoliških državah.