»Brežice so važno trgovsko in obrtno središče spodnjega Posavja«, lahko preberemo v Krajevnem leksikon dravske banovine iz leta 1937. Podobne oznake srečamo v skoraj vseh podobnih predstavitvah mesta, ki je zraslo na brežcu nad izlivom Krke v Savo. Po predstavitvi mestnega obrtništva v drugi knjigi Brežiških študij se zdi tako skoraj samoumevna odločitev uredništva zbirke, da bo naslednja številka posvečena vlogi trgovine in trgovcev v razvoju in življenju kraja ter njegove bližnje okolice. Enajst recenziranih prispevkov trinajstih avtorjev ne opisuje le vpetosti Brežic v trgovske poti, pač pa odgrinja tančico z življenj posameznikov, ki jim je trgovina predstavljala temeljni ali dopolnilni vir zaslužka. Avtorji pa v svojih razpravah ne spregledajo tudi pomena dohodkov iz trgovine za celotno skupnost. Uvodni študiji Mihe Kosija in Matevža Koširja tako predstavljata pomen trgovskih poti, ki so se stikale ob tromeji Štajerske, Kranjske in Hrvaške v srednjem in novem veku ter dohodke deželnega kneza na mitnicah, ki so stale ob njih. Uroš Bavec in Slobodan Olić razkrivata materialno dediščino, ki so jo odkrile najnovejše arheološke raziskave ožjega mestnega jedra, ki pričajo o trgovanju Brežičanov s prebivalci oddaljenejših krajev. Obdobje od konca 18. stoletja do druge svetovne vojne osvetljujejo razprave Bojana Cvelfarja, Mitje Sunčiča, Boruta Batagelja in Metke Bukošek. Avtorji v njih opisujejo življenje nekaterih članov najpomembnejše brežiške trgovske družine Del Cott, njihove številne bolj in manj vplivne stanovske sodobnike, ter spore med njimi in tujimi trgovci. Poseben prispevek je posvečen živinskim sejmom, ki jih v Brežicah prirejajo že vrsto stoletij. Študija Mateje Habinc o cerkvenih procesijah na glavni mestni oz. tržni ulici povezuje obdobje med obema svetovnima vojnama s tistim po letu 1945 in osvetljuje prehod v novo dobo, v kateri se je zasebna trgovina umikala tisti v družbeni lasti. To je mogoče opazovati tudi na področju šolanja trgovcev, kjer je bila v povojnem obdobju ustanovljena trgovska šola, ki pa temelji na tradiciji šole obrtniške in trgovske stroke iz časa med obema vojnama. Brežiškim šolam za trgovce je posvečena razprava Alenke Černelič Krošelj in Anite Radkovič. Prispevek Karla Filipčiča pa je več kot zgolj pregled urbanističnega razvoja mesta v drugi polovici 20. stoletja. Avtor v njem opisuje postopno premeščanje trgovske, ene od vitalnih mestnih funkcij, iz starega mestnega jedra na območja bližja stanovanjskim delom naselja in glavnim prometnim tokovom. Zbornik razprav zaključuje študija Ivanke Počkar o kolnarjih. To ni le hommage že skoraj pozabljenim možem in fantom iz vasi na obeh strani Save od Čateža do hrvaške meje, ki so s trdim delom iztrgali reki boljše življenje zase in svoje družine, pač pa poudarja temeljne značilnosti trgovine v Brežicah in bližnjih krajih. Te se kažejo v menjavi naravnih dobrin za izdelke obrti in sodobnejših oblik proizvodnje, bližini Zagreba, kamor so v največji meri stekali presežki proizvodnje v mestu in okolici, ter Savi, dolga stoletja glavni prometni žili, ki je vodila mimo Brežic. Zbornik razprav Gospa, če ni dobro, ni treba nič plačat; Brežice – trgovsko mesto, ki je tretja knjiga v zbirki Brežiške študije, predstavlja celovit in večplasten pogled na trgovino v Brežicah. Ta je namreč sploh omogočila rast in napredek naselja ter ključno prispevala k njegovemu razvoju v mesto in središče spodnjega Posavja. Ugodna zemljepisna lega, ki je predvsem brežiškim trgovcem omogočila vključitev v regionalne in mednarodne trgovske tokove, pa je prispevala ne le h gmotni pač ampak tudi kulturni in duhovni bogatitvi meščanov.