Po Ullmannovem mnenju je zgodovina političnih zamisli v srednjem veku predvsem zgodovina konfliktov med tema teorijama o vladanju. »Dvigajoča« shema je kmalu izginila, in verjetno ni naključje, da se je ponovno uveljavila šele na koncu 13. stoletja, torej prav v času, ko so nastali tudi parlamenti in so se izoblikovala stanovska politična telesa, ki so vsaj delno izražala voljo ljudstva in potrjevala odločitve vrhovne kraljevske oblasti. Srednjeveška družba je bila razdeljena na redove, kar je sicer zelo pogosta oblika družbene stratifikacije. Taka družba sestoji iz hierarhije stopenj, ki se med seboj ne razlikujejo po uspešnosti in blaginji svojih članov, tudi ne po njihovi vlogi v produkciji, ampak po pomenu, prestižu in časti, ki jim jih pripisuje družba in ki so lahko brez vsake povezave s produkcijo dobrin. Vsaka družba redov temelji na konsenzu, na tihem dogovoru, ki eno družbeno skupino uvršča na vrh družbene hierarhije.