Caravaggio, Michelangelo Merisi da (1571--1610), najizvirnejši in najvplivnejši italijanski slikar 17._stoletja. Njegova zgodnja dela obsegajo manjše slike z nedramatičnimi motivi, doprsnimi figurami, prevladujočimi *tihožitnimi detajli (Caravaggio jih je slikal izjemno) ter odkrito homoerotičnim nabojem. Njegovo ustvarjanje je popolnoma spremenilo smer, ko je v Rimu dobil prva pomembna javna naročila: tri slike o življenju svetega Mateja (1599--1602) v kapeli Contarelli v cerkvi San Luigi dei Francesi ter Spreobrnjenje svetega Pavla in Križanje svetega Petra (1600--01) v kapeli Cerasi v cerkvi Santa Maria del Popolo. Ta nesporno izvirna dela pričajo o tem, kako dosledno je Caravaggio prekinil s prevladujočim *manierizmom. Njegove figure, ki se iz temačne sence pojavljajo v jasno svetlobo, izražajo močan občutek fizične navzočnosti. Od tedaj se je Caravaggio posvečal skoraj izključno nabožnim delom. Dostikrat so mu očitali zanj značilni prizemljeni pristop, saj je nabožne like upodabljal kot resnične ljudi. Vendar pa sta prav ta lastnost in umetnikovo mojstrsko obvladovanje dramatičnega odnosa med svetlobo in senco najmočneje vplivala na razne umetnike, ki so v tistem času od vsepovsod prihajali v Rim in se domov vračali navdahnjeni z njegovim slogom (“caravaggizem”). Caravaggio je bil razvpit po svoji nasilnosti in je leta 1606 zbežal iz Rima, potem ko je v nekem dvoboju ubil človeka. Svoja kasnejša leta je preživel v Neaplju, na Malti in Siciliji.