»Cavazzovi pač ne znajo delati punčk,« se je pošalila Oriana, saj ima tudi Borisov sin Sebastijan dva sinova. Čeprav je do poroda še dobra dva meseca, je že krepko nestrpna, saj se ji nosečnost že kar vleče, in komaj čaka, da bo "ta malega", kot mu pravi, spoznala in popestovala. Otročička sta si zakonca Cavazza želela že nekaj časa, vendar ju je mali pustil kar nekaj časa čakati. Ko je Oriana izvedela srečno novico da bo mamica, sta bila tako hkrati presenečena in vesela. »Mogoče sva na začetku vseeno premišljevala, da si za odtenek bolj želiva punčko, vendar je ultrazvok hitro pokazal, da se nama bo pridružil fantek,« je povedala sijoča bodoča mamica. »Moj zdravnik nama je novico, da bo fantek, povedal kar po domače: nekaj na ekranu tako očitno štrli, da sploh ni več dvoma o spolu. Za naju je najbolj pomembno, da je dete zdravo in simpatično. »Oriana se med pogovorom nenehno smeji. »Kako se ne bi,« pravi, »ko pa mi je tako lepo. V meni raste bitjece, brca in se premika. Zares je škoda, da moški kaj takega ne morejo doživeti.« Z Borisom vedno več časa preživljata v Slovenskem primorju, saj se je, kot pravi, naveličal Ljubljane in akademije. Že od nekdaj ga privlači razgibano življenje ob morju in tako sta v Kopru že našla stanovanje. »Koper je mirno mesto, kot nalašč za mlade mamice. Ne morem verjeti, koliko nosečnic se tam sprehaja,« pravi Oriana. »Najlepše je, ker je Italija tako blizu, predvsem Trst, kamor lahko skočim prav za vsako malenkost. Tam obiskujeva kino, italijanske gledališke predstave in si privoščiva kakšno dobro večerjico (v Trstu imajo odlično suši in indijsko restavracijo, teknejo pa jima tudi slastne prave italijanske pice).« Za dojenčka še ni nakupovala, saj je malce vraževerna, tako da je zaenkrat njegova bodoča garderoba sestavljena samo iz para modrih copatkov, ki jih je Oriani podaril njen oče. »Veselo novico sem seveda takoj sporočila očetu Oscarju v Italijo, njegova mlada žena pa se je od sreče kar razjokala. Oče me je sicer že kakšne tri leta, vsakič ko sva se videla, spraševal, kdaj bomo kaj naredili,« pravi Oriana. Novice, da bo postala babica, je bila neizmerno vesela tudi njena mama Jasna, ki z devet let mlajšim možem živi v Ljubljani. »Joj, zdi se, kot da smo totalno zmešana družina,« zmajuje z glavo. Nosečnost Oriana prenaša naravnost odlično. Slabo ji ni bilo niti enkrat, zredila pa se je samo v trebušček. »Jem veliko sadja in zelenjave, hodim na telovadbo za nosečnice in vse dneve letam po opravkih,« izda recept za svoje dobro počutje. Edina skrb, ki jo imata z Borisom, je, kako bo dojenčku ime. Vsekakor se bosta odločila za ime, ki bo enako dobro tako za Italijo kot za Slovenijo. »Poskusila bova izbrati takega, ki bo v Sloveniji bolj običajno, v Italiji pa mogoče malo bolj eksotično.« Oriana svojega sinka namreč namerava vzgajati tako v slovenskem kot italijanskem duhu. Hodil bo v slovenske šole, doma pa bomo govorili italijansko. Hočem, da moj otrok zna lepo italijanščino, in zato ga bom vzgajala tudi s pomočjo italijanske literature. Poroda je ni prav nič strah, saj je prepričana, da bo za bolečine bogato poplačana. Zato se tudi ni odločila za zadnje čase tako popularno postojnsko porodnišnico, kjer porodnici po želji dajo epiduralno anestezijo. »Ne morem pa si predstavljati, kako bo življenje potekalo, ko bova z dojenčkom prišla iz porodnišnice. Seveda se bom veliko zanesla na Borisove izkušnje, saj je konec koncev med drugim doživel tudi rojstvo dvojčkov, kar gotovo ni bil mačji kašelj.« Že nekajkrat se ji je zgodilo, da jo je kdo previdno vprašal, če se zaveda, koliko je Boris starejši od nje in kako starega očeta bo imel otrok. Oriana mirno odgovarja, da je Boris pri triinšestdestih letih še precej vitalen moški, poleg tega pa je prepričana, da bo fantastičen očka, ki bo svojemu sinčku dal neizmerno veliko ljubezni in znanja. S "ta malim" se Oriana veliko pogovarja, mu vrti glasbo, predvsem pa komaj čaka, da se spoznata. Prvih nekaj dni, ko je izvedela, da bo mamica, od sreče sploh ni spala. Kako pa bosta novega družinskega člana sprejeli Orianini muci? »Za mlajšo sem prepričana, da bo dobro prenesla, za starejšo pa nisem več tako prepričana. Vsekakor pa je za otroka dobra šola, da odrašča med živalmi. Mora se jih naučiti spoštovati, predvsem pa mora spoznati, da so za mamico na svetu tudi druga bitja, ki jih ima prav tako neizmerno rada. Zagotovo pa vem, da se mi že drugič v življenju obeta ljubezen na prvi pogled. Prvič se je to zgodilo z Borisom.«