Če se ozremo na opredelitev škode v treh glavnih pravnih krogih evropskih držav, ugotovimo, da je najbolj natančno opredeljena pravno priznana škoda v nemškem pravu, kjer je določen seznam pravno varovanih interesov, definiranih kot subjektivne in absolutne pravice. V splošnih določbah v * 249-253 BGB ureja povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode. Oškodovalcu nalaga, da mora oškodovancu povrniti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škode. Če vrnitev v prejšnje stanje ne bi bila pravočasna, ali ne mogoča ali zadostna, ali bi zahtevala nesorazmerne težave na strani oškodovalca, omogoča povrnitev škode v denarju. Premoženjsko škodo opisuje podobno kot OZ, ki loči navadno škodo in izgubljeni dobiček, v * 253 pa določa, da je mogoče zahtevati odškodnino za nepremoženjsko škodo samo v tistih primerih, ki jih določa pravo. Kot tako nepremoženjsko škodo v * 823 BGB našteva pravico do življenja, telesne integritete, zdravja, svobode in lastnine. Poleg tega pa so nemška sodišča našla tudi možnost za varstvo oškodovanca v primeru posega v splošno osebnostno pravico, ker so izhajala iz ustavnega varstva osebnostnih pravic.