Vsi okrog Eda so si vneto zapisovali sleherno besedo sivolasega profesorja; on pa je ujel le posamezne, nepovezane odstavke, ker je visel z očmi na tistem čarobnem kodru. In potem, čez dolgo časa, je predavatelj napravil kratek premor in dva fanta poleg njegove oboževane sta pobrala zvezke in odšla. Ed je planil pokonci, stekel naprej in zviška telebnil na sedež ob njej, preden je to lahko storil kdor koli drug. Ves čas predavanja ga sploh ni pogledala, profesorja pa je poslušala s tako zamaknjenostjo, da je bil Ed že kar ljubosumen nanj. Potem končno je bilo predavanja le konec, in ko so se dvignili s stolov, je Ed na vogalu platnic njenega priročnika prebral: Nina Doles.