V zadnjih 25 letih je bilo skoraj nemogoče postati ameriški predsednik, če nisi imel te genetske posebnosti, ki druži sedem do deset odstotkov svetovne populacije. Edini desničar, ki mu je v tem času uspelo postati prvi mož ZDA, je bil George Bush mlajši. Očitno pa takšna genetska »pravilnost« v 20. in 21. stoletju ni primerna za tako odgovoren položaj, saj so konservativni republikanci letos poslali v predsedniški boj levičarja. A John McCain kljub temu ni imel možnosti. Demokrati so namreč imeli močnejšega levorokega aduta. Barack Obama je vsekakor v dobri družbi. Med njegovimi predhodniki v Beli hiši so bili levičarji tudi Bill Clinton, George Bush starejši, Ronald Reagan, Gerald Ford, Harry S. Truman, Herbert Hoover, baje tudi Benjamin Franklin. Zanimivo je, da levičarstvo ni ugodna kvalifikacija samo v ameriški politiki, temveč tudi v svetu humorja. David Letterman, Jay Leno, Jerry Seinfeld, Matt Greoening in njegov narisani lik Bart Simpson. Vsi našteti – in še mnogi drugi komiki – pišejo z levo roko. Če smo že pri naštevanju najbolj slavnih osebnosti, ki jih druži 13. avgust, mednarodni dan levičarstva, dodajmo še nesmrtnike iz kreativnih panog: v likovni umetnosti so bili levičarji na primer Leonardo da Vinci, Michelangelo, Raphael, v znanosti Albert Einstein, v glasbi Niccolo Paganini, Jimi Hendrix, Sergej Rahmaninov, v filmski umetnosti Charlie Chaplin, Robert de Niro, Marylin Monroe, Tom Cruise, v svetu mode Karl Lagerfeld, Jean-Paul Gaultier. Med slavnimi iz sveta športa so bili levičarji Maradona, Pele, Mark Spitz, Ayrton Senna, Valentino Rossi, Rafael Nadal, med astronavti pa na primer Neil Armstrong in Edwin Buzz Aldrin. Tudi med razvpitimi kriminalci jih najdemo (John Dillinger, Jack Razparač) in celo med teroristi (Osama Bin Laden).Že pri nerojenih otrocih se pokaže, katero roko bodo prednostno uporabljali, saj jo v maternici nagibajo proti ustecem. Zakaj otrok postane levičar in ne desničar, ni povsem razjasnjeno. Po nekaterih teorijah naj bi bil za to odgovoren povišan testosteron v materini krvi. Enega izmed genov, ki naj bi bil odgovoren za levičarstvo, so odkrili šele leta 2007. Zanimivo je, da prisotnost tega gena povečuje možnost obolevanja za duševnimi boleznimi, kot je shizofrenija. Znano je, da je šele sodobna družba odpravila odklonilen odnos do levičarstva, še ne tako davno so namreč v šolah levičarske otroke silili k pisanju z desnico. Naščuvanost zoper levo roko so zganjali že v antičnih časih, zato ni čudno, da imajo besede za desno in pravilnost v številnih jezikih skupni koren ali so celo ena in ista beseda, kot recimo nemška beseda Recht. Leva je obremenjena s številnimi negativnimi sopomenkami za nerodnost, nepravičnost, zlobo ali zahrbtnost (recimo angleška beseda sinister, ki izvira iz latinske besede za levo). Angleška beseda »left« izvira iz anglosaške besede lyft, ki pomeni šibak in neuporaben. Tudi v slovenščini je še vedno pogosta besedna zveza »imeti dve levi roki«, tudi nerodnežu pravimo, da je »levak«. Nekoč je bila uporaba leve roke tabuizirana, zato so levičarje v šolah prisilno prevzgajali v desničarje. Zdaj je pisanje z levo v razvitem svetu tolerirano, kljub temu pa levičarji ostajajo deprivilegirani. V vsakdanjem življenju se morajo soočiti s številnimi orodji, ki so oblikovana izključno za desničarje. Takšni so škarje in vijaki ali računalniška tipkovnica, ki ima številčnico zmeraj na desni strani. Tudi fotoaparati in videokamere so namenjeni izključno uporabi z desnico. Številne znanstvene raziskave so ugotavljale zastopanost levičarjev v različnih populacijah in dokazale, da so nadpovprečno zastopani med odvetniki, arhitekti, glasbeniki in umetniki. Med člani združenja Mensa (združenje najbolj inteligentnih dveh odstotkov svetovne populacije) naj bi jih bila kar petina. Moški levičarji naj bi po raziskavi dveh ameriških univerz zaslužili več od svojih desničarskih kolegov, in sicer naj bi imeli za 15 do 26 odstotkov višje plače. Zakaj se ta razlika ne pojavi tudi pri zaposlenih levičarkah, ni znano. Prav tako ostaja nepojasnjeno, zakaj je nadpovprečno veliko levičarjev med podpovprečno nadarjenimi otroki, zlasti med deklicami. Skrivnostnost (ne)pravilne levo-desne telesne preference pa se ne odslikava samo v uspešnosti v svetu politike, umetnosti in športa. Tudi pri tekmovanjih s konji je za trenerja pomembna informacija, ali plemenita žival naredi prvi korak z desno ali z levo nogo. To je pomembno še zlasti pri dirkalnih konjih, ki v hipodromu tečejo v smeri nasprotni urinemu kazalcu, zato so konji »desničarji« v prednosti. Jack Murphy in Sean Arkins z univerze v irskem Limericku sta dokazala, da pri selekciji žrebičkov zadošča že pogled na čelo, na katerem vrtinec dlak z veliko gotovostjo izda gibalno preferenco živali. Če je vrtinec usmerjen v smeri urine številčnice, bo konj zelo verjetno »desničar«, če se dlake sučejo v nasprotno smer, pa bo verjetno naredil prvi korak z levo nogo.Še bolj pa presenečajo podobne raziskave pri ljudeh. Amar Klar, genetik iz državnega onkološkega inštituta v ameriškem Marylandu, je septembra 2003 mednarodno odmeval s člankom v reviji Genetics. Dokazal je, da so ljudje, ki se jim lasje na temenu vrtinčijo v smeri urinega kazalca, z 92-odstotno verjetnostjo desničarji.Potemtakem se lasje vrtinčijo v »pravo« smer tudi na slovenskih političnih temenih, saj med našimi vodilnimi državniki skorajda ni levičarjev. Skrivnostni talenti »zlobne roke«, ki so skorajda nujni za uspeh v ameriški demokraciji, so pri nas očitno nebodigatreba... zadnjih 25 letih je bilo skoraj nemogoče postati ameriški predsednik, če nisi imel te genetske posebnosti, ki druži sedem do deset odstotkov svetovne populacije. Edini desničar, ki mu je v tem času uspelo postati prvi mož ZDA, je bil George Bush mlajši. Očitno pa takšna genetska »pravilnost« v 20. in 21. stoletju ni primerna za tako odgovoren položaj, saj so konservativni republikanci letos poslali v predsedniški boj levičarja. A John McCain kljub temu ni imel možnosti. Demokrati so namreč imeli močnejšega levorokega aduta.