To je za slovenske razmere veliko denarja. V Ameriki je jasno, koliko denarja potrebuje tako podjetje, da zaživi. Tam vložijo v podobna podjetja od 25 do 30 milijonov dolarjev. Skladi tveganega kapitala manj sploh ne dajo, ker menijo, da je take tehnologije z manj denarja nemogoče razviti, po drugi strani pa hočejo, da se vsi v podjetju popolnoma posvetijo le enemu projektu. S tem zagotavljajo načelo »to be the first on the market« (biti prvi na trgu). V Evropi pa je drugače. Tu vlagajo nižje zneske in potem dodajajo denar, če se podjetje razvija. Mi smo prišli do dveh tretjin razvoja z desetkrat manjšim vložkom tveganega kapitala kot ameriška podjetja, kar pomeni, da smo se zelo trudili, delali za manjše osebne dohodke in morali služiti tudi na druge načine. To pa je seveda upočasnilo razvoj naše osnovne tehnologije. Kaj je vaša ključna inovacija, zaradi katere ste postali zanimivi za vlagatelje in multinacionalke? Ključni izdelek so, recimo temu tako, »inteligentni« filtri, vse se vrti okoli njih. Ti filtri, strokovno so to monolitni kromatografski nosilci, omogočajo do petnajstkrat učinkovitejše čiščenje biomolekul kot sorodni izdelki. Gre za tehnologijo prihodnosti in mi smo, na industrijski ravni, trenutno edini ponudnik. Tehnologija je uporabna na zelo širokem področju, od diagnostike do industrijskega čiščenja. Trenutno je naš glavni cilj, da uporabo teh filtrov prenesemo na čim več področij. Ste tehnologijo razvili sami? Osnovni patent za polimer smo odkupili od inštitutov za makromolekularno kemijo iz St. Petersburga in Prage. Glavnino preostalega smo razvijali sami v podjetju. Šlo je tudi za veliko bazičnih raziskav, ki pa so bile zelo usmerjene. Na nekaterih področjih sodelujemo z inštitutoma iz St. Petersburga in Dunaja ter z Univerzo Brown iz ZDA. Na področjih uporabe »filtrov« sodelujemo tudi z domačimi univerzami in inštituti, predvsem z Nacionalnim inštitutom za biologijo, oddelkom, ki ga vodi prof. dr. Maja Ravnikar. Nekatere tehnologije uporabe »filtrov« pa razvijamo skupaj s kupci, na primer, tehnologijo čiščenja plazmidne DNA smo razvili skupaj z družbo Boehringer Ingelheim Austria. Smo tudi 50-odstotni lastniki patentne aplikacije za čiščenje plazmidne DNA, čeprav je pred kratkim ugledna svetovalna družba Frost & Sullivan nagrado za to tehnologijo podelila samo avstrijski družbi (v obrazložitvi nagrade je sicer zapisano, da so tehnologijo razvili skupaj z BIA Separations, op.a.). Toda običajno je, da so mali zapostavljeni napram velikim. Prav ta mesec imamo tožbo na Patentnem sodišču v Münchnu, kjer skušamo izničiti patent GE (General Electric). GE je s svojim patentom zabil klin v našo tehnologijo. Če patenta ne bomo izničili, se bo klin pozneje samo še širil. Kot malo podjetje si v stalnem boju z velikimi, in ne samo da moraš finančno preživeti, temveč moraš svojo intelektualno lastnino ves čas braniti. V tej igri ni fer pravil. Pravna zaščita velja samo do tiste meje, kot si jo lahko finančno privoščiš.