Če drži, da je razvoj tiska kot blaga splošne potrošnje ključ do oblikovanja povsem novega pogleda na hkratnost, smo se s tem znašli na točki, ko so postale mogoče skupnosti »horizontalno-posvetnega, časovno transverzalnega« tipa. Zakaj je znotraj tega tipa prav narod postal tako popularen? Gotovo obstajajo številni in različni vzroki, kapitalizem pa lahko med njimi postavimo na prvo mesto. Omenili smo že, da je bilo pred letom 1500 natisnjenih že vsaj 20 milijonov knjig,1 kar je bilo znamenje za začetek Benjaminove »dobe tehnične reprodukcije«. Pisanje rokopisov je bilo redka in skrivnostna veščina, tisk pa je živel skozi razmnoževanje in razpečevanje.2 Če je, kakor zatrjujeta Febvre in Martin, do leta 1600 izšlo skupaj že 200 milijonov zvezkov, tedaj se ne smemo čuditi misli Francisa Bacona, da je tisk spremenil »podobo in stanje sveta«.3 Kot ena izmed zgodnjih oblik kapitalističnega podjetništva je založništvo občutilo vso nemirnost kapitalističnega iskanja trga.