Če se ti stavki danes zdijo že smešno banalni in nekako out of time, potem je seveda treba reči, da jim sama banalnost - se pravi to, kar se nam danes zdi tako samoumevno - tako rekoč dolguje svoj obstoj ali, drugače, da so se na svetu vsaj v kulturi in umetnosti stvari razvijale tako, kot so pred več kot 60 leti napovedale te izjave. To pa seveda tudi pomeni, da šele danes prav vidimo, kako so bile te besede zgodovinske. Napisal jih je nemški filozof Walter Benjamin v danes že legendarnem spisu Umetniško delo v času svoje tehnične reprodukcije. Ta esej je bil prvič objavljen v Franciji, kamor je Benjamin emigriral po Hitlerjevi zasedbi oblasti in kjer je tedaj delovalo jedro frankfurtske šole. Tej se je potem, ko je Nemčija okupirala Francijo, uspelo preseliti v ZDA, medtem ko je Benjamin tragično končal na francosko-španski meji: tu so ga kot Nemca židovskega rodu hoteli izročiti gestapu, Benjamin pa jim je prekrižal načrte s samomorom.