V nekako desetih nadaljevanjih, s katerimi bomo pričeli v prvi ponovoletni številki (9. januarja 1995), bomo tako skušali skupaj, počasi in korak za korakom, prehoditi (le) navidez zapleteno pot od modemske tehnologije do globočin Interneta. In bodite brez skrbi: po izobrazbi namreč nisem računalničar, ki bi vas utegnil utrujati z zapleteno in včasih nepotrebno tehnično navlako, temveč filozof. Za filozofe pa verjetno veste, kaj pravijo: da komajda znajo priviti kak vijak, če znajo zamenjati žarnico ali varovalko, pa je to že velik uspeh. Če je torej do Interneta uspelo priti takšnemu teslu, kot sem jaz, bo tudi vam!

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
nekako nekako splošni prislov; nedoločena stopnja
desetih deset glavni števnik; besedni zapis, množina, mestnik
nadaljevanjih nadaljevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
s z predlog; orodnik
katerimi kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
pričeli pričeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
ponovoletni ponovoleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
številki številka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
9. 9. vrstilni števnik; arabski zapis
januarja januar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
1995 1995 glavni števnik; arabski zapis
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
skušali skušati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
počasi počasi splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
korak korak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; orodnik
korakom korak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
prehoditi prehoditi glavni glagol; dovršni, nedoločnik
le le členek
navidez navidez splošni prislov; nedoločena stopnja
zapleteno zapleteno splošni prislov; nedoločena stopnja
pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
od od predlog; rodilnik
modemske modemski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
tehnologije tehnologija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
do do predlog; rodilnik
globočin globočina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Interneta internet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
In in priredni veznik
bodite biti pomožni glagol; velelnik, 2. oseba, množina
brez brez predlog; rodilnik
skrbi skrb samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
po po predlog; mestnik
izobrazbi izobrazba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
namreč namreč priredni veznik
nisem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
računalničar računalničar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
vas ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, tožilnik
utegnil utegniti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
utrujati utrujati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
z z predlog; orodnik
zapleteno zapleteno splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
nepotrebno nepotrebno splošni prislov; nedoločena stopnja
tehnično tehničen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
navlako navlaka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
temveč temveč priredni veznik
filozof filozof samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Za za predlog; tožilnik
filozofe filozof samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
pa pa priredni veznik
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
veste vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
pravijo praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
komajda komajda splošni prislov; nedoločena stopnja
znajo znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
priviti priviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
kak kak vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
vijak vijak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
če če podredni veznik
znajo znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zamenjati zamenjati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
žarnico žarnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
varovalko varovalka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
že že členek
velik velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
uspeh uspeh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
do do predlog; rodilnik
Interneta internet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
uspelo uspeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
priti priti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
takšnemu takšen kazalni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
teslu tesla samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
kot kot podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
vam ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, dajalnik
zapri
vir: Mladina
leto nastanka: 1994
vrsta besedila: Revije
naslov: Mladina
avtor: neznani novinar