Gospod Bernard Nežmah svoj tedenski komentar v vašem cenjenemu tedniku naslavlja Pamflet. In tudi v tem primeru očitno drži - nomen est omen. V prispevku z gornjim naslovom, objavljenim na strani 18 v številki 45 z dne 11. novembra 2003, med drugim navaja besede profesorja prava Janeza Juhart, ki naj bi požegnal politično imenovanje predsednika uprave Zavarovalnice Triglav. Profesor prava Janez Juhart mi ni znan, sem pa prof. dr. Miha Juhart s Pravne fakultete v Ljubljani. V zvezi s postopkom za podelitev dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice sem dal izjavo gospe Silvi Čeh, novinarki Dela, ki je moja izjavo objavila in ob tem nepravilno navedla moje ime. Za to napako se mi je gospa Čehova tudi korektno opravičila. Z gospodom Nežmahom nisem nikoli govoril, domnevam pa, da povzema mojo izjavo, kot je bila objavljena v časopisu Delu. Gospod Nežmah vira, od kod povzema izjavo, ne navaja. V moji stroki je to običajno, če je to običajno v novinarski stroki ne vem in si o tem ne upam zavzemati vrednostnih sodb. Če bi se gospod Nežmah potrudil in se z mano pogovoril, bi mu lahko tudi celovito pojasnil zakonsko ureditev. Gospod Nežmah razlage zakona očitno ne rabi. On zna zakone razlagati sam. Zato tudi zapiše: »Zakoni zahtevajo 4 leta izkušenj, če jih pa ni, pa nič zato. -????« Zakon o zavarovalništvo (U.l. 13/2000, v nadaljevanju ZZav) za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice ne določa štiriletnih delovnih izkušenj kot pogoj za izdajo dovoljenja. Prva točka prvega odstavka 24. člena ZZav določa, da je lahko član uprave zavarovalne delniške družbe oseba, ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov zavarovalnice. V naslednjem drugem odstavku istega člana pa je določeno pravna presumpcija (za prava neuke osebe domneva), da se šteje, da je pogoj iz prve točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov. To pomeni, da osebi s takšnimi izkušnjami izpolnjevanje pogoja ni treba posebej dokazovati. Domneva se, da ima oseba s štiriletnimi izkušnjami pri vodenju poslov zavarovalnice oziroma primerljivih poslov dovolj strokovne usposobljenosti in izkušenj za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice. Če takšnih štiriletnih izkušenj nima, to ne pomeni, da ne izpolnjuje pogoja, da razpolaga s potrebno strokovno usposobljenostjo in izkušnjami. Seveda pa mora svojo usposobljenost in izkušnje dokazati. To pa lahko stori na način, kot izhaja iz moje izjave, ki jo je iz besedila iztrgal gospod Nežmah. Strokovno usposobljenost in izkušnje lahko dokaže s predstavitvijo pred organom, ki odloča o izdaji dovoljenja. Če bi zakonodajalec želel določiti štiriletne delovne izkušnje kot pogoj za imenovanje člana uprave zavarovalnice, bi to moral izrecno določiti in namesto sedanje prve toče prvega odstavka 24. člena ZZav zapisati, da je lahko član uprave zavarovalne delniške družbe samo oseba, ki ima štiriletne delovne izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov. Tako določa na primer 230. člen ZZav. Pogoj za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja so najmanj enoletne izkušnje s področja zavarovalniških poslov. Za prava neuko osebo je morda zapis zakonskega teksta premalo jasen in ga morda lahko razume tudi tako, da so štiriletne izkušnje določene kot pogoj za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice. Pravniku pa je seveda razlika med pogojem in domnevo takoj jasna in jo tudi pravilno razume. Gospod Nežmah si dovoli o moji razlagi iusa vehementno izreči vrednostno sodbo. Od kod gospodu Nežmahu strokovna usposobljenost za takšno sodbo, mi ni znano. Komentatorji danes za opravljanje svojega dela za razliko od članov uprav finančnih institucij ne potrebujejo posebnega dovoljenja. V demokratični družbi je tako prav. Prav pa bi bilo tudi, če bi se komentatorji pri pisanju zavedali tudi svoje odgovornosti.