Alenki in Klemenu sem ponudil naslednjo možnost: odpreta naj skupni družinski račun, mož pa ji je postopno pomagal zakrpati minuse. Alenki naj bo še vedno dovoljeno kupiti nekaj daril, otrokoma pa naj da nekaj malega tedenske žepnine. Skupno smo ugotovili, da Klemen ne bi popustil prazničnemu zapravljanju, tudi če bi bili milijonarji; veliko mu pomeni, če je družina skupaj in če v njej vlada razumevanje. Alenka se je s tem sprijaznila, saj je razbrala moževe dobre namene. Sčasoma sta otroka dobivala precej manj daril, a sta bila enako, če ne celo bolj zadovoljna kot prej. Ob obletnicah sta si Alenka in Klemen izmenjala kakšno malenkost, nato pa si privoščila dolg pogovor o njunem razmerju in medsebojnih pričakovanjih.