Danes je institut v lasti Philippa Goudina de la Sablonničra, elegantnega moškega, ki ob pozdravu dami poljubi roko. Oženil je Anne Johannot, hčer starega ravnatelja, ob veselem dogodku pa so novopečenima zakoncema za darilo poklonili - Le Rosey. Strmo vijugasto stopnišče vodi v njegovo pisarno, v kateri vedno znova razlaga staršem o življenju in delu na šoli. O denarju se ne pogovarja rad, temveč samo izroči zloženko, v kateri so temeljito razloženi plačilni pogoji. Prvo sito na Le Roseyju, kjer je ta čas 360 šolajočih se otrok in mladostnikov, je seveda denar: letna šolnina se dviga k vrtoglavim 70.400 švicarskim frankom (dodatnih dva tisoč je treba odšteti pri vpisu) ali 47.000 evrom. In to še ni vse: sledijo stroški za knjige, za razkošje, za potovanja, za nakupovanja, za potapljanje ... Lahko si je predstavljati, da otrokom ne manjka denarja. In kdor ga ima veliko v žepu, zlahka stori kakšno neumnost. Starši so zatorej zaprošeni, naj otrokom ne izročajo kreditnih kartic. Po besedah glavnega računovodje naj bi šola sama razpolagala z denarjem in učencem delila tedenske žepnine: medtem ko je v sedemdesetih ta, glede na starost znašala od 7 do 50 frankov, je danes od 15 do 100 frankov (ali od 10 do 77 evrov). Nekateri starši se pritožujejo, češ da za Ruse veljajo drugačna pravila ...