Vprašanje je, zakaj delavski razred ni nagradil poteze, ki je bila menda - »objektivno vzeto« - v njegovem interesu. Možno je, da delavski razred sploh ni bil temeljito seznanjen, kakšno davčno razbremenitev mu je namenila Ropova vlada. Drugič, v času, ko je bila na dnevnem redu davčna reforma, so bile v etru predvsem novice o korupciji, klientelizmu in kriminalu. In zdi se, da je med pripadniki delavskega razreda prevladala predvsem ocena, da LDS ni stranka, ki socialno šibkejšim slojem prinaša davčno olajšavo, pač pa gre za stranko, katere pripadniki jemljejo drugim, da bi dajali sebi. Tretjič, v času, ko je prejšnja vladajoča koalicija uveljavljala davčno reformo, je tedanja opozicija dokazovala, da je reforma zgolj kozmetična. In nezadostna. Nesorazmerja med obdavčitvijo dela ter obdavčitvijo kapitala naj bi bila še vedno prevelika. Kakorkoli že, poskus vzpostavitve zavezništva med LDS in delavskim razredom je kljub davčni razbremenitvi spodletel.