Kako je prišlo do tega, vendarle ne znam zadovoljivo pojasniti. Morda bi si spet moral pomagati s Prstanom kot prispodobo oblasti, ki se je je tako težko odreči: bolj ko sem usvajal Tolkienovo besedišče in svet, več ko sem vedel o njem, laže ko sem se gibal v njem, teže je postajalo vse to pustiti kar vnemar, da se pozabi in nikoli več ne vrne. Še posebno ker sem vedel, da ne gre za kako pogubno odvisnost, ampak za nedolžno veselje.