Težko je odreči; ko pa bi v zakonu pisalo, da podjetja ne smejo izplačevati denarja političnim strankam, bi mogli direktorji že pri vratih opraviti z vsiljivci, država pa bi se pred tujino hvalila, da se gospodarstvo tudi pri denarju ne sme pečati s politiko in da ta s prošnjami za prispevke ne nadlegovati podjetij. Priznati pa je še treba, da gospodarstvo kaj rado tudi samo sili k politiki in si šteje za posebno čast, če v podjetje zavije kateri od predsednikov, strankarskih ljudi, poslancev ali drugih političnih uglednežev. Lahko rečemo, da je tudi tega kriv denar. Podjetje z denarjem podpira stranko, potem pa, seveda, pričakuje tudi kakšno uslugo, pa mu stranka pošlje uglednega člana in dogodek hitro pridobi pomen.