Franc, domači ga kličejo Franček, je po dveh razredih v Lučah v Ljubljani preživel šest osnovnošolskih let. V Celju je končal zdravstveno, nato pa dvakrat »cepnil« pri rimskem pravu in s tem zaključil šolanje na pravni fakulteti. »Vsaka šola se da narediti, vendar mora biti v tistem času človek prave pameti. Če nisi dovolj brihten in če se ti ne ljubi učiti, kot takrat meni, potem pač ne gre,« se je z nekoliko obžalovanja nasmejal Franc, ki je opravil tečaj za maserja, delal nekaj časa na Dobrni, iskal službo še na drugih koncih, vendar… »Kjerkoli bi se zaposlil, bi bila moja plača bolj tako-tako, ob tem da bi moral obvezno stanovati v tem kraju. S Krnice ob sedanji avtobusni povezavi ne prideš nikakor. Tudi zaradi tega ostajam doma, prijavljen na mozirskem zavodu za zaposlovanje, kjer razumejo moj položaj. V pokoj ne morem. Nekako bo že šlo, do takrat pa se poskušam znajti po svoje,« je prepričan Franc, ki mu je v veliko oporo družina. Mama, mlajša brat in sestra - za prevoz in spremljevalca ni nikoli problem.