V tožbi, ki jo je tožnik dne 22. 8. 2003 pravočasno vložil najprej v tujem jeziku in jo nato po pozivu sodišča dopolnil s slovenskim prevodom skladno s sklepom opr. št. U 1448/2003-4 navaja, da ni korektno dokončno odločiti o zavrnitvi prošnje za azil preden je tožniku dana možnost, da navede vse dokaze in dejstva ter jih argumentira, saj tako imenovani "veliki intervju" s tožnikom še ni bil opravljen, zato situacija v celoti ni razjasnjena. Tožnik meni, da izpodbijana odločba ne pojasni, zakaj je njegova prošnja zavrnjena in če bi bil z njim opravljen "veliki intervju" bi se ugotovilo, da tožnik prihaja iz azila iz te "tretje države", to je Avstrija in da je bil pred tem v češkem azilu, še pred tem pa tudi v nemškem azilu. Vendar pa tožniku ostale države srednje Evrope ne dajo možnosti niti, da bi tam živel kot turist, še manj pa kot "azilant", kljub temu da ni kriminalec niti politik ali terorist, pač pa časten človek, električar in glasbenik. Navaja, da se v Republiko Hrvaško ne sme vrniti, ker bi bil tam tožnik tarča atentata, ki so ga nanj že večkrat poizkušali izvesti plačani morilci. Ti ga preganjajo po celotni srednji Evropi že deset let in tožnikovo življenje je bilo ogroženo tudi že v vsakem izmed predhodno navedenih "azilov". Razlog vidi tožnik v tem, da preveč ve o "umazanih poslih" družine Tuđman in "njihove bande", imenovane "zdrava jezgra". Sodišču tožnik smiselno predlaga, da ponovno preuči njegovo prošnjo in mu prizna azil, ker bo v primeru vrnitve na Hrvaško tožnik v smrtni nevarnosti.