Vedno znova me fascinira sposobnost politikov, da ob vsaki priložnosti govorijo o čemerkoli, samozavestno in z besednjakom najboljšega strokovnjaka. Sploh ni razlike, ali je to govor ob odprtju vrtca, kar je izjemna priložnost za strokovno ekspertizo o paleolitiku, ali pa uvodni nastop na kongresu jedrskih fizikov, v katerem politiki strokovnjakom mimogrede razložijo še razliko med kurjenjem premoga in trkom atomov. Ta sposobnost je dana skoraj vsem politikom – od navadnih poslancev s končano srednjo gostinsko šolo do predsednikov z opravljenim prvim letnikom montanistike. To pa zato, ker brez tega tega naravnega talenta ne bi mogli biti politiki. Poglejmo venezuelskega predsednika Huga Chaveza, ki lahko v svoji tedenski radijski oddaji tudi po tri ure govori o vseh problemih, ki pestijo Zemljane, od uporabe kondomov do nacionalizacije nafte in problemov sodobnega zgodovinopisja. Vmes pa še kaj zapoje. Zimbabvejski predsednik Mugabe ob aretacijah in pretepanju političnih nasprotnikov tako vzhičeno in strokovno govori o človekovih pravicah, da bi mu človek takoj dal vodenje organizacije Amnesty International. A ta širina in vseznalstvo me tudi motita. Tako kot bi me motilo, če bi selektor Matjaž Kek ob napovedi taktike za tekmo proti Alžiriji rekel še kakšno poglobljeno o problemu letošnje jesenske setve in težavah pri aretaciji generala Ratka Mladića. A so svetle izjeme, ki vlivajo upanje, da bo tudi med politiki prišlo do specializacije. Velik korak v smeri projekta »Le čevlje sodi naj kopitar« je končno naredil poslanec SDS Branko Marinič. V svojem strankarsko-poslanskem urbi et orbi ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji je s kleno in vsakemu Slovencu jasno besedo dejal, da je bilo za časa vlade njegovega šefa Janše v deželi manj korupcije! Ergo, pod Pahorjem več lažejo in kradejo. Dobro, se najdejo tudi takšne sitnobe (večinoma prikriti komunisti), ki bi rade, da jim Marinič pove, ali niso morda pred leti odkrili manj barab in je zato korupcija danes večji problem, ali pa da so se morda koruptivna dejanja v čudovitih časih SDS demokracije začela, danes pa so prišla na plano. Ampak to so banalnosti. Dejstvo je, da smo na svetovni lestvici poštenosti zdrsnili! Veseli pa me, da se ob tej priložnosti poslanec Marinič ni, tako kot to politiki počno, napihoval s širino svojih drugih obzorij in ni omenil, da smo na svetovni lestvici nogometnih reprezentanc napredovali, kar je logična posledica dobrega dela vlade in SDS izpred treh let. Držal se je tistega, kar najbolje pozna – korupcije. In on je pravi človek, saj, denimo, osebno pozna delovanje Kosove protikorupcijske komisije, ki se ukvarja z eno največjih koruptivnih ugank sodobnega človeštva: kdo je pisal izpit iz nemščine – Marinič ali »Marinič«. In vem, da bo vse naredil, da Kosova komisija tej packariji pride do dna. Poslanec Marinič z vso pravico govori o koruptivnosti, saj je prvi opozoril na velik prepad med podeželjem in mestom, ki je kriv, da Marinič ni plačeval stroškov za svoje poslansko stanovanje, kajti »na podeželju takšnih položnic ne poznajo«! Velike razlike med vasjo in mestom pa neizogibno vodijo v koruptivno dejavnost. Ker pa šef protikorupcijske komisije Drago Kos ni nič naredil proti tem in drugim vzrokom koruptivnega zla pri nas, bo Marinič poslal komisijo na smetišče korumpirane zgodovine in morda celo tožil korumpiranega Kosa. Dejanja so potrebna in ne »bla, bla«, tega pa so zmožni tisti politiki, ki se lotevajo samo tistega, kar poznajo.