SDS je že leta 2006, v prvi polovici mandata, jasno ocenila nevarnosti, ki pretijo zaradi podvajanja političnih in državnogospodarskih funkcij in s statutom uvedla nezdružljivost. To se je zgodilo precej pred pismom gospe, ki jo omenjate. Enako je storila vlada s sklepom in naši ministri ter državni sekretarji so izstopili iz nadzornih svetov. Takrat je prišlo do nekaterih razčiščevanj in tudi sporov. Vendar smo potezo potegnili pravočasno. LDS je vladala 12 let, pa ni nikdar sprejela sklepa o nezdružljivosti političnih in gospodarskih funkcij, čeprav je bilo pri njih vse prepleteno. Tudi sedanja vladajoča koalicija ni postavila omejitev, čeprav je vse prepleteno še bolj kot pred letom 2004. Če bi mi zadeve pustili, da gredo svojo pot, bi tudi nas to odneslo v odvisnost. Bi gospodarski lobiji postali premočni?Absolutno. Na tej točki je prišlo do tehtanja: je ljudem več za program ali za denar? Ko je SDS s statutom uvedla nezdružljivost političnih in gospodarskih funkcij, je pet ljudi izstopilo iz izvršilnega odbora stranke. Izbrali so torej funkcije, ki so prinašale denar, ne pa funkcijo, ki prinaša odgovornost in posledično tudi politični vpliv. Ne morem vseh označiti za koristolovce. Nekateri dobro delajo v gospodarstvu. A je do tehtanja vendarle prišlo, in to pravočasno. Bilo bi več kot koristno za Slovenijo in tudi za stranke same, če bi tudi sedanja vladajoča koalicija – namesto da zabavlja čez naše statutarno določilo – uvedla nekaj podobnega. Marko Pogačnik je predsednik odbora SDS za gospodarstvo. Vaša stranka se je postavila na čelo protitajkunskega boja. Po drugi strani pa funkcionar vaše stranke kot član nadzornega sveta Save glasuje za dejanja, s katerimi pomaga obstati Savi, Merkurju in NFD, ki tvorijo gorenjsko gospodarsko, tajkunsko navezo. Tako je na primer dvignil roko za to, da Sava na svoja pleča prevzame tajkunsko posojilo, ki ga je najel NFD za menedžerski odkup Istrabenza, in hkrati, da se Merkujevim menedžerjem da še leto dni časa, da od Save odkupijo desetino Merkurja.Gospod Pogačnik je v strokovnem svetu stranke, v katerem sodelujejo tudi nečlani SDS. Res pa je, da je gospod Pogačnik član stranke. Toda v nadzornem svetu Save ne sodeluje kot njen predstavnik. O odločitvah, ki se tam sprejemajo, ne razpravljamo v stranki in stranka tudi ne more biti odgovorna za sprejete odločitve. Člani nadzornih svetov za svoja dejanja odgovarjajo s svojim premoženjem. V tem primeru so oziroma bi morali varovati interes Save. Ne vem, kakšni so bili razlogi, da je nadzorni svet podprl takšne odločitve. Dvomim pa, da je bila situacija črno-bela, tako kot jo zdaj prikazujete. Dvomim tudi, da bi, če bi tako odločitev podprli ljudje, ki so na primer v strokovnem svetu Socialnih demokratov, kdo tako odločitev kritiziral. Gospod Janša, s takšno interpretacijo nam delate krivico...Morda. Vendar, kot že rečeno, težko sodim o odločitvah, ki so bile sprejete na nadzornem svetu Save. Vprašanje ste postavili tako, da bi se jaz moral izreči, da ni ravnal pravilno. Vendar njegovo ravnanje je dvolično...... morda je, toda nisem videl gradiva, na podlagi katerega je sprejel svojo odločitev. SDS ni nikogar imenovala v nadzorni svet Save, možnosti, kot smo jo mi ponudili nekdanji opoziciji, v tem mandatu nimamo, zato vam na to vprašanje težko odgovorim, ker enostavno ne poznam vseh razlogov za ali proti takšni odločitvi.Kako spremljate propad Istrabenza? Prosila bi vas za oceno, glede na to, da sta bila z gospodom Bavčarjem dolgo časa politična sopotnika, da gre za velik gospodarski sistem...Pri Istrabenzu nisva bila nobena sopotnika. Ko je gospod Bavčar prevzel to funkcijo, so jo »požegnali« ljudje, ki so politično in sicer zelo daleč od mene. Ko je prišel v Istrabenz, sem bil v opoziciji. Tako da vprašajte tiste, ki so ga tja pripeljali. Ampak neko mnenje o tem imate...Enako mnenje kot o drugih podjetjih, ki so v težavah tudi zaradi tega, ker so se njihovi lastniki ukvarjali bolj s privatizacijo kot s poslovanjem.Menite, da je treba nadaljevati s protitajkunsko fronto? Imam namreč občutek, da se je ta ustavila sredi poti...V času te vladne koalicije ali te politične opcije ne gre za boj proti pojavu. Ko sem na izredni seji državnega zbora novembra 2007 kot predsednik vlade govoril o nevarnosti tajkunizacije, sem namreč govoril o pojavu, nisem govoril o Šrotu ali Bavčarju, o Perutnini Ptuj ali Merkurju, Factor banki ali o mnogih podjetjih, morda malo manjših, kjer je prišlo in še vedno prihaja do istih nepravilnosti. Govoril sem o nevarnosti, ki jo predstavlja tak način pridobivanja lastniških deležev in vpliva v slovenskem gospodarstvu in ki je nevaren za vso družbo in politiko, ne le za tisto, ki je bila takrat vladna. V tem delu so se celo nekateri iz takratne opozicije strinjali, potem pa je prišla sedanja vladna koalicija in naenkrat je bil potegnjen zgolj enačaj: Šrot plus Bavčar je enako tajkun. Ali to morda ni res?