Strankam in posledično veliki večini poslancev v parlamentu v tem letu dni očitno ni padlo na pamet, da bi zaradi vsesplošne krize v državi zakopali politične bojne sekire in tako vsaj nekaj malega prispevali k čimprejšnjemu izhodu iz nje. V kombinirani strategiji iskanja dlak v jajcu pri ravnanju koalicije, neskončnega in brezplodnega razpravljanja o zares nepomembnih stvareh ter domnevno proceduralnih zapletanj, neprestanega pogrevanja starih zamer in očitkov ter političnega obtoževanja v obliki permanentne predvolilne kampanje zlasti prednjačijo poslanci SDS. To med drugim dokazuje primerjava z istim obdobjem v prejšnjem mandatu, ko je bila SDS na oblasti. Takrat se je državni zbor sestal na 11 rednih in 13 izrednih sejah. Od teh izrednih je samo eno zahtevala opozicija. Šlo je za razpis referenduma o RTV. Takratna opozicija ni zahtevala nobene preiskovalne komisije, današnja jih je v enakem obdobju »ustanovila« štiri.