Brat dvojček Gal, ki je bil do lani prav tako plavalec, se je namreč po končani gimnaziji raje odločil za očetovo pot in na Danskem študira za pilota, Sara pa se je v predolimpijski sezoni odločila, da se posveti samo plavanju, študij pa je za eno leto počakal. »Študentje piloti, ki skupaj živimo na vojaški bazi na Danskem, smo prav zaradi Sare vstajali vsak dan zjutraj ob štirih in gledali njene nastope. V noči pred velikim finalom pa nisem mogel niti zaspati, ostal sem pokonci kar do štirih zjutraj in takrat so se mi pridružili drugi. Srce mi je močno razbijalo, in ko je Sara dobila kolajno, so me prijatelji začeli objemati, mi čestitali. Bilo je res noro in nepozabno. Ko sem naslednji dan šel vprašat, ali bi lahko dobil nekaj dni počitnic, da bi doma ob prihodu pričakal Saro, so mi jih takoj odobrili in danes sem presrečen, da bomo vsaj tri dni skupaj z vso družino in da mi bo Sara povedala vse, kar se je zgodilo,« je povedal Gal, potem ko je brniškem letališču v torek zvečer vendarle ponosno objel sestro Saro in ji še bolj kot za srebrno kolajno čestital za res izjemen rezultat.