inilo je osemnajst let, ko je na dan 25. junija najvišje izvoljeno predstavništvo sprejelo dva temeljna in prelomna dokumenta, in sicer Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije ter Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na ta način je nastala samostojna slovenska država, dobro leto prej pa demokracija, ki je zamenjala enopartijsko družbeno ureditev v veljavi vse od konca druge svetovne vojne. Kot je znano, rojstvo nove države ni bilo lahko, saj je tako rekoč istočasno jugoslovanska vojska pričela napad na svojo nekdanjo republiko. Ponovno se je pokazalo, da je vsako rojstvo tudi težko, vendar ob srečnem izteku bogato poplačano. Bistvenega pomena je seveda nekaj drugega, zaradi česar je več kot umestno, da se nastanka naše države vsako leto slavnostno spominjamo in se veselimo pridobitev, ki smo jih bili na ta način deležni Slovenci, kje koli živimo: v matični domovini, v zamejstvu in zdomstvu. Bistvenega pomena je v prvi vrsti samostojnost sama, o vrednosti katere ni potrebno izgubljati besed. Samostojnost je podobno kot v osebnem življenju nekaj enkratnega, je dobrina, ki ji je težko izmeriti globino in vrednost, je domovanje neštetih drugih dobrin ter zanesljiva možnost rasti oziroma svobodnega odločanja o vseh stvareh. Nič manj dragocena ni demokracija, in sicer z ozirom na enoidejno družbo. Demokracija upošteva vse življenjske in politične izkušnje znotraj države in naroda, deluje po načelu več-