V soboto, 14. junija, bo na goriškem sedežu Slovenske skupnosti potekal pokrajinski kongres stranke. Zanjo velja definicija, da je narodnopolitični seizmograf manjšine. Kakšno politično obdobje torej doživljamo na Goriškem? Julijan Čavdek: Nedvomno lahko govorimo o ključnih letih, saj je prišlo med iztekajočim se mandatom goriškega pokrajinskega tajništva do preizkušenj, ki so tako ali drugače zaznamovale slovensko politično stranko in slovensko narodnostno skupnost na Goriškem. Najprej bi spomnili, da je SSk novembra lani izgubila svojega pokrajinskega tajnika Mirka Špacapana, ki za sabo pušča bogato vsestransko dediščino, še posebno v politiki. V naslednjem mandatu bomo nadaljevali po začrtani poti. Za slovensko stranko so imeli poseben pomen občinske volitve v Gorici in samostojno nastopanje s svojo listo na primarnih volitvah za Demokratsko stranko. Temeljnega pomena je bila preizkušnja deželnih volitev, ki je prinesla stranki svetnika v deželnem svetu, izvoljenega pod simbolom lipove vejice. Vse tri preizkušnje je SSk prestala uspešno, pa čeprav je leva sredina beležila poraz. Mislim, da to je obdobje, v katerem se moramo Slovenci zamisliti nad našim dosedanjim političnim udejstvovanjem. Kaj pa dediščina, ki jo je stranki na Goriškem pustil Mirko Špacapan? Marilka Koršič: Gre za neomajno skrb za slovenstvo, in to brez retorike, programskih tiskovnih sporočil in vsakokratnega gledanja na politično ali osebno oportunost; obenem dojemanje slovenskega narodnega telesa ne le kot jezikovne ali kulturne skupnosti, temveč celovito, kot samostojnega in enakovrednega in torej enakopravnega subjekta, ki se sooča z ostalimi družbenimi akteriji našega prostora. Gre za načelo, ki se lepo sliši in ga pogosto beremo, vendar prehajati iz programskih pisarij na vsakodnevno konkretiziranje prav gotovo ni tako prisotno v naši sredi, kot bi si lahko predstavljali iz branja časopisov. Večkrat slišimo tudi očitek, da je SSk stranka, ki se ukvarja samo z interesi slovenske manjšine. Prav pod Špacapanovim tajnikovanjem se je še najbolj pokazalo, kako lažen je ta predsodek. Pomislimo na njegovo angažiranost za zaprtje goriškega upepeljevalnika, za urbanistično ureditev v Štandrežu ter na teritorialne potrebe v Števerjanu in Štmavru. Seveda je posebnost stranke ta, da, ko obravnava določene tematike, se naslanja na slovensko tradicijo in vrednote. Vendar živimo in dihamo s teritorijem, na katerem smo avtohtono prisotni, torej se z njegovimi problematikami tudi ukvarjamo. Vse to smo dolžni nadaljevati in razvijati, kar pa ne more biti prepuščeno samo eni osebi. V tem trenutku se mora najbolj izkazati ekipno delo in sodelovanje, za kar se je pokojni Mirko prizadeval in cenil. Koliko bo rezultat deželnih volitev vplival na delo kongresa in na prihodnje delovanje SSk? Dario Bertinazzi: V SSk se ne bojimo številk. Samostojno nastopanje je načelo stranke od njenega nastanka, kar pomeni, da se vsakokrat prešteješ, kar za tisti del manjšine, ki nastopa pod okriljem italijanskih grupacij, ni možno. To pomeni, da po deželni preizkušnji imamo ne le svojega deželnega svetnika, temveč vemo tudi številčno, kje smo. Imamo jasno odskočno desko za na-