Bojan Požar je zagotovo človek, ki se je v Sloveniji prvi začel ''resno'' ukvarjati s tabloidnim tiskom. Tistim bolj pokvarjenim in brezkompromisnim. Predvsem pa takšnim, ki hodi po robu dobrega okusa in akterji v njegovih zgodbah pravijo, da hodi tudi po robu resnice. Njegova prepoznavnost se je temeljiteje pričela s pisanjem in urednikovanjem v Bulvarju, prilogi Slovenskih Novic. S prvim tabloidnim dnevnikom Direkt, ki bo kmalu star eno leto in ne bo ukinjen, kot so ugibali mnogi, temveč bo le prešel v Dnevniku hčerinsko podjetje, je v tem letu odkrival zgodbe, ki jih včasih še tisti, ki niso akterji z nelagodnostjo spremljajo. Zdi se, da je po enem letu med ljudi prinesel zavedanje, da se lahko piše o njih karkoli in da se mogoče zato ne gre razburjati, ker kdo ga pa še jemlje resno. Je pa res, da je tudi človek, ki je izjemno kritičen do ljudi, o katerih piše. Marsikdaj ne najde lepih besed in se vseh po vrsti loteva izjemno brezkompromisno. Kot da zanj napake ne bi obstajale. Zato si je nakopal nič koliko sovražnikov. Marsikdo v Sloveniji o njem govori le v slabšalnem jeziku. Zato, ker naj bi lagal, zato, ker naj bi si izmišljeval, zato ker naj bi bil pokvarjen, pravijo. O vsem tem smo se z njim tudi pogovarjali…Kaj si pod vsem tem predstavlja sam, si preberite v naslednjih vrsticah in…presodite sami. Gotovo je eno, Bojan Požar je preklemano samozavesten sogovornik. Njegove izjave so čiste, brez težav odgovarja na vprašanja in zdi se, da ga ničesar ni strah. Predvsem pa, da ne pozna sramu.