Korenine Janinih zdravstvenih tegob segajo daleč v otroštvo. Zgodnja materina smrt je povzročila, da je pri treh letih ostala sama s sestro in očetom. Kmalu je dobila mačeho, a le-ta ji matere ni mogla nadomestiti. Ko je bila v srednji šoli, je sestra zbolela za rakom in tri leta pozneje umrla. Jana je spremljala je njeno umiranje, kar je izzvalo globoke duševne bolečine. Kaplja čez rob je bila še očetova smrt kmalu po sestrini in morala je prekiniti študij na agronomski fakulteti. Po več različnih zaposlitvah je pristala v družinskem podjetju za gradnjo montažnih hiš. Zaradi vseh tragičnih okoliščin in pomanjkanja ljubeče podpore se je zaprla vase in rešitev težav iskala v sebi. Prebirala je psihološke priročnike, a temnemu predoru ni bilo videti konca. Pri dvajsetih letih so jo zaradi zadrževanja in potiskanja čustev začele pestiti težave z želodcem, in te so bile, to ve danes, psihosomatskega izvora. Najprej je iskala pomoč pri zdravnikih in si skušala pomagati s tabletami za želodec. Pozneje se je tem težavam pridružil še glavobol, za katerega zdravniki niso našli pravega vzroka. Janino življenje se je spremenilo v pekel, ko jo je osem mesecev zapored dan in noč pestil tenzijski glavobol. Tablete so za trenutek ublažile bolečine, ki pa so se vedno znova vračale. Vrh tega je čutila tudi stranske učinke zdravil, zlasti omotičnost. Odmerke je sicer začela zmanjševati, vendar brez tudi ni mogla več živeti. Zaradi viška želodčne kisline se je morala odpovedati številnim jedem in pitju turške kave. Hodila je k splošnemu zdravniku in obiskovala tudi dva kiropraktika. Po kiropraktični terapiji so bolečine v glavi najprej pojenjale, potem pa so se v blažji obliki vnovič pojavile in ob njih še bolečine v križu. Kiropraktika sta ji v dvajsetih terapijah delno ublažila glavobole in jih pripisala napačni ukrivljenosti hrbtenice (skoliozi). Na pregled je šla tudi na nevrološki oddelek ljubljanske poliklinike, obiskala okulista, da ji je zmeril pritisk v očeh, si dala pregledati ščitnico, a vsi izvidi so bili brez posebnosti. Tudi ultrazvok trebušne votline in računalniška tomografija (CT) glave nista odkrila ničesar.