Iz obrazložitve je razvidno, da je urad je dne 2. 6. 2006 prejel prijavo znamke „OmegaAir“ za blago in storitve po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (Uradni list SFRJ-MP, št. 51/74, Uradni list RS-MP, št. 9/92, v nadaljnjem besedilu: NK), razvrščene v razrede 7, 9, 11, 35, 37 in 42. Ker je prijavljeni znak ustrezal zahtevam iz 99. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1) je urad dne 31. 10. 2006 v uradnem glasilu urada objavil prijavo znamke. V roku treh mesecev je podjetje A. iz B. ki ga zastopa patentni zastopnik A.A. iz C., (ki je v tem upravnem sporu stranka z interesom), vložil ugovor zoper registracijo znamke. V ugovoru je navedel, da glede na vizualno in fonetično zamenljivo podobnost znamke „OMEGA“ in „OmegaAir“ obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko, zato je predlagal, da urad znamko „OmegaAir“ zavrne za vse navedeno blago in storitve v razredih 9, 35 in 37 NK. Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor navedla, da se s trditvami vložnika ugovora ne strinja, saj si znamki „OMEGA“ v besedi in „OmegaAir“ nista zamenljivo podobni. Skupni element „omega“ ni zelo distinktiven del znamke – v Sloveniji namreč velja veliko znamk, ki vsebujejo besedo „omega“ in so registrirane v istih razredih kot znak prijavitelja, a vse miroljubno koeksistirajo na trgu. Na podlagi ugovora in mnenja tožeče stranke je urad ugotovil, da je ugovor utemeljen in da znamke za znak „OmegaAir“ ni mogoče registrirati kot znamko za proizvode in storitve iz razredov 9, 35 in 37 NK. Urad je zato v skladu s prvim odstavkom 70. člena ZIL-1 pozval tožečo stranko, naj se v roku treh mesecev izreče o razlogih, zaradi katerih urad meni, da znamke ne sme registrirati. V pozivu jo je opozoril, da bo prijavo znamke z odločbo delno zavrnil, če se ne bo pravočasno izrekla o razlogih, zaradi katerih urad meni, da ne sme registrirati znamke. Tožeča stranka je v odgovoru ponovno navedla, da se znak zaradi dodane besede „air“ v tolikšni meri razlikuje od znamke vložnika ugovora, da ne more priti do zmote pri povprečnem potrošniku in da ne obstaja nikakršna nevarnost, da bi potrošnik mislil, da kupuje proizvode znamke „OMEGA“ vložnika ugovora. Ne strinja se tudi z oceno urada, da je beseda „omega“ dominantni del znaka „OmegaAir“. Meni tudi, da je opisnost besede „air“ za določene proizvode zgolj naključna, ter navaja, da obstaja veliko število znamk, ki vsebujejo besedo „air“ in so registrirane za naprave, namenjene obdelavi zraka, torej opisnost, ki bi jo lahko izražala beseda air, ni bila ovira za njihovo registracijo (kot dokaz prilaga seznam slovenskih, mednarodnih in evropskih znamk, ki vsebujejo besedo air). Urad je preučil tako razloge za zavrnitev znamke vložnika ugovora kot argumente tožeče stranke in ugotovil, da so podani razlogi iz točke b) prvega odstavka 44. člena zakona, za delno zavrnitev registracije znamke „OmegaAir“. Za izpolnjevanje pogojev za zavrnitev registracije znamke po tej točki morata biti istočasno izpolnjena tako pogoj enakosti ali podobnosti znakov, kot pogoj enakosti ali podobnosti blaga oziroma storitev, pri čemer mora biti podobnost tolikšna, da obstaja verjetnost zmede v javnosti, vključno z verjetnostjo povezovanja s prejšnjo znamko. Pri presoji podobnosti znakov uporabljamo načelo celovite presoje, po kateri se podobnost ocenjuje glede na znak v celoti, ob upoštevanju najbolj razlikovalnih elementov, če jih je mogoče določiti. Presoja podobnosti vključuje vizualno, fonetično in pomensko analizo. Prijavljeno znamko „OmegaAir“ z znamko vložnika ugovora „OMEGA“ (tudi prijavljeni znak je prijavljen v besedi z običajnimi črkami), vizualno lahko primerjamo s pomočjo črkovne analize, saj razen zapisa pojmov v standardnih črkah nimata drugih vizualnih elementov. Na prvi pogled ugotovimo, da je znak „OmegaAir“ sestavljen iz dveh besed (Omega in Air), saj je zapisan tako, da sta besedi ločeni z veliko začetnico, znak vložnika ugovora pa predstavlja beseda „OMEGA“, torej je znamka vložnika ugovora v celoti vsebovana v prijavljenem znaku. Vizualno dominantni del prijavljenega znaka predstavlja prva beseda v znaku, t.j. beseda „omega“. Prvi del teksta je ponavadi tisti del, ki opravlja razlikovalno funkcijo oziroma si ga povprečni potrošnik najbolj zapomni. Tožeča stranka navaja, da „omega“ ni zelo distinktiven del znaka, kar utemeljuje z dejstvom, da obstajajo številne znamke, ki vsebujejo to besedo. Urad meni, da na osnovi pogostosti pojavljanja znaka „omega“ v znamkah ne moremo zaključiti, da ta znak ni posebej distinktiven, saj bi lahko sklepali tudi nasprotno - da si tak znak imetniki izberejo ravno zato, ker menijo, da je znak zelo razlikovalen in da si ga bo potrošnik lahko zapomnil. Beseda „omega“ je edini in torej razlikovalni element znamke vložnika ugovora, prav tako pa urad meni, da je beseda „omega“ razlikovalni in dominantni del znaka „OmegaAir“. V znaku „OmegaAir“ beseda „Omega“ že zaradi svoje pozicije na začetku znaka in jasne ločnice med besedama „Omega“ in „Air“ pritegne večjo pozornost potrošnika. Ker sta dominantna dela obeh znakov vizualno identična, znamka vložnika ugovora pa je v celoti vsebovana v prijavljeni znamki, urad zaključuje, da sta si znaka vizualno podobna. Tudi v vsebinskem smislu predstavlja dominantni del znaka „OmegaAir“ beseda „omega“. Gre za besedo – ime zadnje črke grške abecede, ki je v povezavi s proizvodi oziroma storitvami povsem domišljijska, oziroma nima nikakršnega pomena v smislu opisovanja proizvodov ali storitev. Zato tudi v pomenskem smislu ne moremo reči, da beseda „omega“, kot trdi prijavitelj, ni zelo razlikovalen del znaka. Povprečni slovenski potrošnik besedo „omega“ pozna iz besedne zveze oziroma ekspresivnega izraza „alfa in omega“ (po SSKJ: ómega – zadnja črka grške abecede: alfa in omega [?]; ekspr. Shakespears je zanj alfa in omega samo Shakespeara ceni, občuduje; ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran). Ker gre za besedo, oziroma ime črke, ki je potrošniku poznana, si jo zlahka zapomni in mu predstavlja tisti del znamke, ki mu predvsem ostane v spominu, tudi v primeru znaka „OmegaAir“. Poleg tega pa je drugi del znamka „OmegaAir“, beseda „air“ (angl. air = zrak) lahko za določene proizvode tudi opisovalna. Tožeča stranka ima namreč v seznamu med drugim prodajo klimatskih naprav, naprav za sušenje in prezračevanje, naprave za industrijsko hlajenje in gretje itd., za katere je označba „air“ na nek način opisovalna, oziroma vsebinsko dopolnjuje dominantni del znaka „Omega“ in potrošniku nakazuje, da gre za naprave, ki so namenjene obdelavi zraka (gretju, hlajenju, čiščenju....). Taka označba bi potrošnika po vsej verjetnosti zavedla k zmotnemu sklepanju, da so blago in storitve, označeni z znamko „OmegaAir“, le del družine blagovnih znamk, ki pripadajo istemu izvoru – krovni znamki „OMEGA“. V odgovoru na poziv za izjavitev tožeča stranka navaja, da je opisovanost znamka za določene proizvode zgolj naključna ter, da obstaja veliko število znamk, ki vsebujejo besedo „air“ in so registrirane za naprave, namenjene obdelavi zraka, torej opisnost, ki bi jo lahko izražala beseda „air“, ni bila ovira za njihovo registracijo. Urad pojasnjuje, da ne gre za pomisleke, glede razlikovalnosti znamk za označevanje naprav za obdelavo zraka, ki vsebujejo besedo „air“, saj le te vedno vsebujejo še dodatni distinktivni del znamke, po katerem jih potrošnik prepozna kot znak določenega ponudnika. Bolj razlikovalen del znamke „OmegaAir“ je torej beseda „omega“, ki ima povsem domišljijsko vsebino in je tudi vodilna beseda v besedni zvezi „omega air“. Urad meni, da bi taka označba potrošnika po vsej verjetnosti zavedla k zmotnemu sklepanju, da so blago in storitve, označeni z znamko „OmegaAir“, le del družine blagovnih znamk, ki pripadajo istemu izvoru – krovni znamki „OMEGA“. Zaradi identične prve pomensko razlikovalne besede, ki predstavlja dominantni del obeh znakov, ter zaradi dejstva, da je znak vložnika ugovora v celoti vsebovan v znaku prijavljene znamke „OmegaAir“, urad meni, da sta si primerjana znaka pomensko zamenljivo podobna. Znak „OMEGA“ se izgovarja kot „omega“, znak „OmegaAir“ pa kot „omega ??“ angleška beseda „air“ se izgovarja kot široki e v povezavi s polglasnim oziroma skoraj neslišnim r-om). Dominantni oziroma začetni del obeh znakov, torej beseda „omega“ je tudi s fonetičnega vidika identičen, izpodbijani znak pa se od znaka vložnika ugovora razlikuje zgolj po besedi „air“ - fonetično ??, na koncu besedne zveze. Gre torej na eni strani za tri identične začetne zloge o-me-ga, in na drugi za fonetično neizrazit zaključek v znaku „OmegaAir“ o-me-ga- ??, po katerem se znaka med seboj razlikujeta. Prvi del besed oziroma besednih zvez je ponavadi tisti del, ki opravlja razlikovalno funkcijo znamke in si ga povprečni potrošnik najbolj zapomni. Potrošnik bo tako v prvi vrsti slišal besedo „omega“ (ki je v primerjanih znakih identična beseda) in si bo po tej besedi oba znaka tudi zapomnil, saj je dodatni glas „??“ v besedi „OmegaAir“ za slovenskega poslušalca povsem neizrazit, zaato sta si znaka tudi fonetično med seboj podobna. Urad zaključuje, da sta si znaka z vseh treh vidikov tako podobna, da bi bil potrošnik lahko zaveden v smislu povezovanja obeh znamk. S tem je izpolnjen prvi pogoj za zavrnitev znamke glede na točko b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1.