Na evropskem zemljevidu je zadnja nastala država Republika Kosovo. Zagotovo je najbolj internacionalna na svetu. Nikjer ni toliko mednarodnih institucij kot prav tu. Njeni simboli so podobno univerzalno umetni kot evropski. Tudi kar zadeva mednarodno kulinariko, je Priština s številnimi tujimi restavracijami povsem enakovredna velikim evropskim prestolnicam. Ustava je zgledna, napisana pod budnim očesom drago plačanih mednarodnih ekspertov in precej drugačna od tiste iz septembra 1990, ko je razpadala Jugoslavija in so se vsi jugoslovanski narodi tako ali drugače hoteli tudi ustavno konstituirati. Na Kosovu je bilo to obdobje hudega srbskega nasilja in gandijevstva Ibrahima Rugove (glej Kosova, Historical political review 6/1997). Z novo kosovsko državo sta začela izhajati kar dva časopisa v angleščini, The Kosov@ Post in Pristina Insight. Oba z izjemno univerzalnimi sporočili. Prvi v naslovniku prve številke (9. junij) ugotavlja, da »brez svobodnega tiska demokracija ne obstaja«, in članek začenja z Jeffersonovo mislijo, »če bi moral izbirati med državo brez svobodnega tiska in svobodnim tiskom brez države, bi izbral slednje« (če bi se vsi, ki imajo kakorkoli vpliv na nastanek Kosova kot države, v resnici držali tega načela, države ne bi bilo, seveda pa še marsikatere druge v Evropi ne, saj je večina nastala »z ognjem in mečem« in po načelu naprej nacionalna država, potem pa morda tudi demokracija). Drugi (izšel je na dan sprejetja kosovske ustave, 14. junija 2008) je bolj realističen. Uvodnik bi lahko prevedli z naslovom »Banov čarovniški trik« (mišljeno je pismo generalnega sekretarja OZN Ban Ki Moona kosovskemu in srbskemu predsedniku, ki si ga lahko razlagata vsak po svoje, in si tudi ga). Članek ni domače proizvodnje, prepustili so ga publicistu in novinarju Timu Judahu. Ta konjunkturno (podobno kot prej za Srbijo) že napoveduje zgodovinsko knjigo o Kosovu, od koder je med zadnjo vojno tudi poročal.