MANIP Dve levi dve desni. S kandidaturo Ljuba Sirca za predsednika države se je LDS končno stegnila tja, kjer je Demos začel svojo slavno pot. Popravljati je začela zgodovinske krivice komunistov. Po čem smo prepoznavali LDS? Po tem, da je nekaj časa ohranjala edino simpatično potezo, ki jo je imela nekdanja ZSMS: gojila je nekoristna prijateljstva. Vse tisto v družbi, kar je nepotrebno, v nadlego, zaradi česar je človeku pravzaprav nerodno, je prej ali slej končalo v interesni sferi te niti ne preveč inteligentne družbenopolitične organizacije. Od ZSMS si pričakoval, da bo gnjavila zaradi pragov, prek katerih ne morejo invalidski vozički, ali da bo trdila, kako so ženske človeška bitja s svobodno voljo, homoseksualci normalni, svoboda tiska samoumevna, ugovor vesti pa da ni znak klinične norosti. V tisti čudni hiši, kjer so bili spodaj sindikati, si lahko srečal totalne pacifiste, grozno militantne borce za vse mogoče reči, Ljuba Bavcona, pevca Otrok socializma in cel kup zdolgočasenih birokratov. Nikoli ni bilo jasno, zakaj ZSMS to počne. Koristi od tega ni bilo nobene, le po srbskih in domačih časopisih je pisalo, da so tam same lezbijke in drugi notranji sovražniki. Pa nekako se je zdelo, da so tam mladi ljudje in da veliko govorijo o človekovih pravicah.