Po vsej verjetnosti je človek kot prvo kovino odkril zlato, nato srebro in končno, približno 8000 let pr. n. š. še rdečo kovino -- baker (v dolini Tigrisa ali Evfrata). Pred nekaj desetletji so našli v Egiptu del bakrene cevi, za katero menijo, da je stara okrog 5500 let, služila pa je za dovod vode v kopalni bazen nekega faraona. Ker je za izdelavo takega cevovoda potrebna že večja količina kovine, lahko sklepamo, da so začeli pridobivati baker iz rude nekako 4000 let pr. n. š. Naši predniki so s kurjenjem tabornih ognjev po naključju odkrili mnoge kovine. Kot vemo, so se rude bakra, svinca, železa in kositra stalile tako, da je v pepelu ostala razmeroma čista kovina. Tako je po srečnem naključju nekako okrog leta 3800 pr. n. š. prišlo v Egiptu do izredno pomembnega odkritja: ko se je bakru primešal kositer, so dobili zlitino bron, ki ima neprimerno boljše lastnosti kot baker. Njegova uporaba se je razširila po vsem tedaj znanem svetu in kameno dobo je lahko nasledila bronasta. Ker na Sinaju, kjer so imeli Egipčani velike rudnike bakra, ni bilo kositra, so ob njegovem iskanju prišli celo do zahodne in srednje Evrope, do znanih rudnikov kositra v Angliji (Cornwall), Španiji in na Češkem. Tako je proti letu 2000 pr. n. š. nastalo več središč. kjer so izdelovali bron. Kdaj so našli cinkovo rudo in jo primešali bakru ter tako dobili medenino, ki se je zaradi svojih odličnih lastnosti razširila daleč po tedaj znanem svetu, ni znano. Verjetno šele nekaj pred letom 20 pr. n. š., ko so začeli Rimljani izdelovati kovance kot plačilno sredstvo.