»Toliko stvari moram še narediti, da si sploh ne morete misliti,« je zaupala novinarjem. »Moja funkcija še zdaleč ni zgolj simbolična, kot bi radi prikazali nekateri.« Potem so jo pobarali, naj opiše svoje delovni dan. »Kaj bi naštevala! Saj sem čisto običajna Zemljanka. Po zajtrku preberem svetovni tisk, nato se lotim šivanja gobelinov, sledi sprehod ali jahanje, odvisno od vremena, malica, odpisovanje angleškim vojakom v Burkina Fasu, reševanje križank, kosilo, počitek, pletenje jopice za vnuka, nasveti društvu za zaščito zaspanih bičkarjev, čaj ob petih, sprehod in večerja. Nič razburljivega torej.«