Kriza vrednot potrošniške družbe je znova izpostavila potrebo sodobnega človeka po duhovni osmislitvi njegovega bivanja. Moderen človek svojega notranjega zadovoljstva, psihološkega, fizičnega in družbenega blagostanja ter svetovnega miru več ne išče v velikih ideologijah in sistemih, temveč znotraj sebe, v svojem pogledu, v zavedanju. Pri tem se poslužuje najrazličnejših metodologij, od starodavnih duhovnih praks, spoznanj moderne znanosti do odkritij postmodernih mejnih znanstvenih disciplin. Prepričanje, da ne obstaja zgolj ena sama, prava resnica, prinaša olajšanje in obet intimnega, socialnega ter svetovnega miru, obenem pa vsakemu od nas nalaga odgovornost za izbran življenjski slog, dejanja, izbire, besede, misli, čustva. Vsak posameznik mora najti svojo razlago, ki ga bo vodila skozi življenjske izzive, učenja in priložnosti, hkrati pa se naučiti dopustiti drugim živeti njihove resnice.