Ne samo jugoslovanska vlada in njen zunanji minister, tudi jugoslovanski veleposlanik Dušan Kveder je na dan prekinitve odnosov javnosti posredoval svojo izjavo ob tem dogodku. Njegova izjava je močno čustveno obarvana in naravnana predvsem na slabe jugoslovanske izkušnje z Nemčijo iz druge svetovne vojne. Poudaril je, da že drugič v novejši zgodovini Nemčija prekinja diplomatske odnose z Jugoslavijo, ki je bila žrtev agresije in ena od zmagovitih sil. Zelo neposredno je zapisal, da tako jugoslovanska vlada kot tudi narodi Jugoslavije obsojajo ta ukrep zvezne vlade in ob tem najostreje protestirajo. Kljub temu da je Jugoslavija v vojni izgubila 1, 700.000 ljudi ali 12 odstotkov prebivalstva in je imela velikansko materialno škodo, kar vse je povzročila tedanja Nemčija, je Jugoslavija po vojni ponudila roko sprave. Bila je med prvimi, ki je navezala diplomatske stike z Nemčijo, je pisal Kveder. Prepričano je ponavljal mnenje svoje vlade, da bo ukrep neposredno škodil tako Nemčiji kot tudi splošnemu političnemu položaju na svetu. In nadaljeval: "V trenutku, v katerem je položaj na svetu še v vedno v popolni nejasnosti, v katerem celotno človeštvo zaskrbljeno sledi in pozdravlja tudi najmanjše napore in stike za odpravo gorečih problemov, kakor tudi za ohranitev miru, prekinja ZRN odnose z državo, katere vlada usmerja vse sile v miroljubno koeksistenco in ohranitev svetovnega miru. Moram poudariti, da bo ravnanje Zvezne republike Nemčije proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji naletelo na močan psihološki odmev in povzročilo ogorčenje ter obsodbo."