Kar pa zadeva tožbeni ugovor neskladja razpisnega pogoja o višjem znanju najmanj enega svetovnega jezika s pogojem iz 3. alinee 2. odstavka 10. člena Sklepa, ki zahteva aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika, sodišče ugotavlja, da tožnik s tem v zvezi ne uveljavlja, da tožnica ne bi izpolnjevala pogoja aktivnega znanja enega svetovnega jezika, zato tožnik ni uspel dokazati, da sta izpodbijana akta nezakonita zaradi kršitve 3. alinee 2. odstavka 10. člena Sklepa. Vendar pa sodišče ob tem pripominja, da je treba razpisni pogoj višjega znanja vsaj enega svetovnega jezika razlagati na način, kot to določa 3. alinea 2. odstavka 10. člena Sklepa, torej da "višje znanje" pomeni aktivno znanje. Razlaga, po kateri višje znanje svetovnega jezika ne bi pmenilo aktivnega ali temu povsem primerljivega znanja tujega jezika, bi bila v očitnem nasprotju z naravo funkcije direktorja nacionalne in univerzitetne knjižnice. Da s tega vidika izpodbijana akta ne posegata v pravno zavarovani interes tožnika, izhaja iz vsebine razpisa za mesto direktorja A.A.A. (Uradni list RS. št. 74/2008), kjer je navedeno, da "se za višjo raven znanja svetovnega jezika šteje potrdilo o aktivnem znanju jezika ali dokazilo, da se je kandidat šolal v tujem jeziku (pridobil stopnjo izobrazbe - osnovno, srednjo, do-ali podiplomsko v državi, v kateri je to materni jezik), ali je dosegel VII. stopnjo izobrazbe v okviru študija enega izmed svetovnih jezikov ali je 6 mesecev ali več opravljal dela visokošolske zahtevnosti v tujini v tujem jeziku."