Od 60. do 90. let prejšnjega stoletja, v času dveh Berlinov, je bilo v mestu marsikaj podvojeno: imeli so dve operi, dva staroegipčanska muzeja, dve Novi galeriji, Konzerthaus na Vzhodu in Filharmonijo na Zahodu... Kulturna ponudba je zato izjemna. Mesto ima povprečno 1500 kulturnih dogodkov na dan in vsaj 175 muzejev, njihovo število še raste. Na obrežju reke Spree je odprl vrata Muzej DDR (NDR – Nemške demokratične republike), ki obuja vsakdanje življenje v Vzhodnem Berlinu. Muzeja ne morete zgrešiti: na rečnem obzidju nanj opozarja skulptura štirih golih deklic, privrženk v NDR široko razmahnjenega naturizma, ki kot resnične naturistke dražijo poglede. V njem je mogoče najti marsikaj; od svetlih tradicij FDJ (Nemške demokratične mladine) do uspehov slavnega skakalca Helmuta Recknagla ali Katarine Witt, simbolov vzhodnonemškega športa. Lahko se usedeš v trabanta in preizkusiš vožnjo z dvotaktnim motorjem, stikaš po omarah z osebnimi predmeti ljudi, spremljaš njihovo otroštvo in mladost in življenje večine državljanov NDR; poskušaš telefonirati sorodnikom na Zahod, v dnevni sobi iz 50. let spremljaš takratne TV-programe, v kinodvorani pa odlične dokumentarce studiev DEFA... Med obiskovalci, je dejal prodajalec vstopnic, so poleg tujcev večinoma nekdanji Ossiji, kot pravijo nekdanjim vzhodnonemškim državljanom iz sovjetskega dela mesta. Nekateri hodijo sem tudi zaradi nostalgije po »mirnem«, skromnem življenju, ko je za vse, kar so imeli, poskrbela država.