Obe sestri pa poleg odlične tehnike odlikuje tudi neverjetna borbenost. Potem ko je bila Serena leta 2006 že uvrščena nižje od stotega mesta na lestvici WTA, se je na odprtem prvenstvu Avstralije že naslednje leto vrnila v neverjetnem slogu. Kot nepostavljena igralka ni sodila v krog favoritov, vendar je dokazala, da še ni za odpis. V finalu je z lahkoto odpravila takratno številko ena ženskega tenisa Marijo Šarapovo in osvojila svoj osmi turnir za grand slam. Podobna vrnitev ji je uspela že leta 2002, ko je zaradi poškodbe morala izpustiti OP Avstralije, a je osvojila že prvi turnir, na katerem je nastopila. Temu je sledil tako imenovani Serena slam, kjer je osvojila štiri zaporedne zmage na turnirjih za grand slam, vendar ji uradnega grand slama (še) ni uspelo osvojiti. V pravilih namreč piše, da mora igralec ali igralka za to osvojiti štiri turnirje za grand slam v enem koledarskem letu. Kot zanimivost naj dodamo še, da se je Serena v finalih Serena slama vsakič pomerila s sestro Venus. Pot, polno vzponov in neverjetnih vrnitev, je imela tudi Venus. Potem ko je leta 2006 zaradi poškodbe morala predčasno končati turnir v Wimbledonu, je leto pozneje morala izpustiti še odprto prvenstvo Avstralije. Leto pozneje pa se je kot 31. igralka sveta uspela vrniti prav na sveti travi, kjer je v finalu premagala Francozinjo Marion Bartoli. Videti je, da sestri Williams delujeta po podobnem sistemu: ali izpadeta v prvem delu tekmovanja ali se uvrstita v samo končnico. Zdi se, da ko sta vrhunsko pripravljeni, ni nobene igralke, ki bi ju lahko premagala, povrh pa sta še vsestranski igralki, ki jima ustreza vsaka podlaga.