Sam sem se tako obnašal ne samo v mednarodnem okolju, ampak tudi doma. Očitno sem si zgodbo železnic predstavljal preveč kot zgodbo, v kateri je treba podjetje spraviti na višje vrtljaje in manj skrbeti za interese drugih. Namreč okoli železnic je ogromno želja in idej s strani dobaviteljev, lokalnih skupnosti. Cel kup interesov je. Nekateri so bolj, drugi manj legitimni. Obdobje, ko smo se izkopavali iz največje krize, pa ni bil čas, da bi prisluhnili vsem tem željam. Nisem se oziral ne desno ne levo, ampak samo peljal železnice v smer, za katero mislim, da je bila prava. Verjamem pa, da je bila koalicija manj zadovoljnih znotraj hiše in zunaj nje tako velika, da so se začele pojavljati želje po moji odstavitvi. Z novo politično opcijo na oblasti so se nekateri čutili močnejše, predvsem »koalicija notranjih nezadovoljnežev«. Tako je bilo dan pred postavitvijo nove vlade zbranih toliko interesov, da so me lahko na nadzornem svetu odstavili z izgovorom nespoštovanja javnih naročil. Vedno sem trdil in še vedno trdim, da smo se vseh temeljnih načel javnega naročanja držali.