Vesak, ki simbolizira Budov rojstni dan, razsvetljenje in paranirvano, budisti že stoletja praznujejo maja ob polni luni. Že nekaj dni pred najpomembnejšim dogodkom se življenje živahno dogaja le okoli templja Dalada Maligawa. Verniki molijo, pojejo, prirejajo ognjemete, odnašajo darove v svetišča in se postijo. Zvečer se tempelj in njegova okolica, okrašena z oljnimi svetilkami, lampijoni in električnimi lučkami, zdita še posebno čarobna. Na veliki dan verska glasba bučno odzvanja iz zvočnikov, posebej za to priložnost pritrjenih na stenah templja. Ljudi je veliko - v Kandy vsako leto med praznikom namreč pripotuje nešteto romarjev z vse Šrilanke in preostalega budističnega sveta. Moški v sveže zlikanih belih srajcah, ženske v živobarvnih sarijih z dojenčki v rokah in skupina vdov v dolgih belih oblačilih se že od svita zbirajo pred templjem in kupujejo vse potrebno za daritev. Tudi moja družina je pripravljena. Umiti, z velikimi lotusovimi cvetovi v popkih (njegovih osem cvetnih listov je simbol kozmične skladnosti ali narave Bude) in z dolgimi dišečimi paličicami z vonjem sandalovine v rokah čakamo pomešani med vernike. Ko odprejo vrata templja Dalada Maligawa, se v smeri urinega kazalca (sledimo smeri Nebes, kajti drugače gre po budističnem prepričanju lahko vse narobe) sprehodimo okoli zlatega svetišča, v katerem je shranjena Budova relikvija - zob. Iz svetišča se obred preseli na ulico, sicer glavno prometno žilo mesta Kandy. Vključimo se v procesijo z veličastno okrašenimi sloni, sprevod, ki ga vodi z zlato vezenino pokrit največji slon. Ta na svojem hrbtu prenaša zlato stupo s posvečenim zobom, za njim pa plešejo s školjkami okrašeni plesalci, ki smo jih dan pred tem lahko opazovali med hojo po žerjavici.