KAVARNA Mestna kavarna je v vsakem mestu, ki da kaj nase, tisti lokal, ki daje in obenem zrcali družabni utrip mesta. Šahisti v enem in star klavir v drugem kotu, sveži rogljički ob jutranji kavi pa sacher torte in kremne rezine s portom ob popoldanski, držala za časopise in ves dostopen dnevi tisk na posebni polici, dame s tankimi cigaretami na ustnikih in moški, ki s posebno spretnostjo polnijo pipe. Po sveže zmleti in pravkar skuhani turški kavi in ekspresu diši že po ulici. To so bile kavarne in tudi novomeška, tista na sredi Glavnega trga, je bila taka, a ni več. Zanemarjena je, mize so obdrgnjene in popraskane, sedeži so razdrapani, ponekod izpod umetnega usnja zija podloga, stranišče je zaprto, lestenci so tako zamazani, da skoznje komaj posije kaj svetlobe. Kavo še kuhajo, a tortic in kremnih rezin ni več, tudi časopisi so bolj redki, celo šahisti so se že zdavnaj odselili, le nekateri stari gostje sicer še vztrajajo, a jih je čedalje manj.