Potice so bile v stolpih zložene po stolih. Nekaj jih je bilo na vrhu garderobne omare in na pralnem stroju. Bile so take z oblivom in take brez vse okrašene s pisanimi sladkorčki in marcipanom in vsemi mogočimi okrasnimi liki. Bilo je pravo garanje odganjati vse tiste muhe. Napadal sem jih z zvitim Irish Pressom. Marš psice! sem rekel. Moral sem se potruditi da na oblivu sploh niso imele časa pristati, ker če so nisi mogel udariti po njih ne da bi zdrobil vso potico. Bi hotel še eno rezino potice Francis, je rekla mami iz shrambe. Nisem hotel. Osem sem jih že pojedel. Odšel sem v mesto in vsem ki sem jih srečal povedal za Ala. Potem sem prišel nazaj domov: Se je že kaj prikazal? Pa spet vuušš v mesto. V mestu že dolgo ni bilo tako veselo. Pek je priplesal v trgovino s pladnjem svežih hlebcev zavitih v luknjičav papir. Otroci so metali kamne in gledali kako so se odbijali od velike bele cvetice ledu na vodometu. Prosimo prispevajte malo in pomagali boste veliko, so govorili po radiu. Ko sem prišel domov je mama nosila bele rokavice moke in mesila je novo potico, samo za vsak slučaj če je zmanjka, je rekla. Potem se je zunaj pripeljal avto in prišli so, Mary iz slaščičarne in vsi odpirali so steklenice in si otresali sneg z ovratnikov. Z Ala kar nisem mogel sneti pogleda. Čisto zares je imel rdeč robček v žepu na prsih in hlače njegove modre črtaste obleke so imele tako oster rob da bi se lahko na njem urezal v roko. Njegovi jekleno sivi lasje so bili počesani v dve lični krili za ušesi. Ponosno je stal poleg kamina in mislil sem si Nugentovka? Ha! Nugentovka se niti približno ne more primerjati z njim. Bilo mi je da bi kar vriskal. Dobrodošli v hiši potic, je rekla mami, tako rečemo temu kraju in roke si je brisala v predpasnik. Recite mu kakor mu hočete, jaz mu pravim dom se je nasmehnil Alo in jo prisrčno objel. Ati je zamujal ampak zabava se je kar začela. Na božič in na vse v tej sobi, je zažarel in dvignil svoj kozarec viskija.