Pa še en ritual v zvezi s kruhom je zganjala ta naša stara mama. Kadar je zarezala v svež hlebec, je vedno prek njegovega nabreklega trebuha najprej z noževo ostrino trikrat zapored obredno prasknila znamenje križa ter ob tem nekaj momljala. Natanko kaj, sem že pozabil, mislim pa, da so bile nekakšne priprošnje in zahvale obenem. In tudi v smeti se kruha za nobeno ceno ni smelo metati, čeprav je od plesni že čisto pozelenel. Treba ga je bilo z vso spoštljivostjo skuriti ali pa blagohotno nakloniti sosedovim vedno lačnim prašičem ali morda kravam.